SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 19. aprila 2018(*)
„Predhodno odločanje – Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Člen 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU – Pojem ‚podrejen konkurenčni položaj‘ – Diskriminatorne cene na trgu nižje v verigi – Združenje za upravljanje pravic, sorodnih avtorskim pravicam – Pristojbina, ki jo dolgujejo domači ponudniki plačljive storitve prenosa televizijskega signala in njegove vsebine“
V zadevi C‑525/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunal da Concorrência, Regulação e Supervisão (sodišče za konkurenco, regulacijo in nadzor, Portugalska) z odločbo z dne 13. julija 2016, ki je na Sodišče prispela 13. oktobra 2016, v postopku
MEO – Serviços de Comunicações e Multimédia SA
proti
Autoridade da Concorrência,
ob udeležbi
GDA – Cooperativa de Gestão dos Direitos dos Artistas Intérpretes ou Executantes, CRL,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi M. Ilešič, predsednik senata, A. Rosas, sodnik, C. Toader, A. Prechal (poročevalka), sodnici, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. oktobra 2017,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za MEO – Serviços de Comunicações e Multimédia SA M. Couto, S. de Vasconcelos Casimiro in P. Castro e Sousa, odvetnice, ter N. Mimoso Ruiz in A. Norinho de Oliveira, odvetnika,
– za GDA – Cooperativa de Gestão dos Direitos dos Artistas Intérpretes ou Executantes, CRL, O. Castelo Paulo, G. Gentil Anastácio, L. Seifert Guincho in P. Guerra e Andrade, odvetniki, ter A. R. Gomes de Andrade, odvetnica,
– za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, M. Figueiredo, S. Carvalho Sousa in M. Caldeira, agenti,
– za špansko vlado M. A. Sampol Pucurull in A. Gavela Llopis, agenta,
– za Evropsko komisijo P. Costa de Oliveira, A. Dawes, H. Leupold in T. Christoforou, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 20. decembra 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo MEO – Serviços de Comunicações e Multimédia SA (v nadaljevanju: MEO) in Autoridade da Concorrência (organ, pristojen za konkurenco, Portugalska) zaradi sklepa, ki ga je ta organ sprejel, o ustavitvi postopka s pritožbo, ki jo je družba MEO vložila proti GDA – Cooperativa de Gestão dos Direitos dos Artistas Intérpretes Ou Executantes (združenje za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev, Portugalska, v nadaljevanju: GDA) zaradi zatrjevane zlorabe prevladujočega položaja, storjene zlasti z diskriminacijo v znesku pristojbine, ki jo združenje GDA zaračunava družbi MEO kot ponudniku plačljive storitve prenosa televizijskega signala in njegove vsebine.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 3(1), zadnji stavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), določa:
„Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, ali nacionalna sodišča uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za zlorabo, ki je prepovedana s členom [102 PDEU], uporabljajo tudi člen [102 PDEU].“
Portugalsko pravo
4 Vsebina člena 11(1) in (2)(c) Novo Regime Juridíco da Concorrência (nova pravna ureditev konkurence) se ujema z vsebino člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
5 GDA je nepridobitno združenje za kolektivno upravljanje pravic umetnikov in izvajalcev, ki upravlja pravice, sorodne avtorskim pravicam, svojih članov in članov tujih upravljavskih organizacij, s katerimi je sklenila sporazum o zastopanju in/ali vzajemnosti. V okviru te naloge je glavna dejavnost združenja GDA pobiranje licenčnin iz naslova uveljavljanja sorodnih pravic in razdeljevanje teh zneskov imetnikom.
6 To združenje je zdaj edina organizacija za kolektivno upravljanje sorodnih pravic na Portugalskem.
7 Med podjetji, ki uporabljajo repertoar članov združenja GDA in članov podobnih tujih organizacij, s katerimi je združenje GDA sklenilo sporazume o zastopanju ali vzajemnosti, so ponudniki plačljive storitve prenosa televizijskega signala in njegove vsebine. Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, družba MEO, je ena od teh ponudnic in na tej podlagi stranka združenja GDA.
8 Združenje GDA je med letoma 2010 in 2013 v okviru veleprodajne ponudbe hkrati uporabilo tri tarife, tako da je različnim ponudnikom plačljive storitve prenosa televizijskega signala in njegove vsebine naložilo različne tarife.
9 Iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, je razvidno, da je združenje GDA za družbo MEO uporabilo tako tarifo, kot je bila določena z arbitražno odločbo z dne 10. aprila 2012. Veljavno nacionalno pravo namreč določa, da če se pri pogajanjih o pravicah ne doseže sporazum, morajo stranke uporabiti arbitražo.
10 Družba PT Comunicações SA, pravna predhodnica družbe MEO, je 24. junija in 22. oktobra 2014 pri organu, pristojnem za konkurenco, vložila pritožbo proti združenju GDA zaradi morebitne zlorabe prevladujočega položaja. Ta zloraba naj bi izhajala iz dejstva, da združenje GDA zaračunava previsoke cene, kar zadeva uporabo sorodnih pravic izvajalcev, ter da poleg tega za družbo MEO in drugega ponudnika plačljive storitve prenosa televizijskega signala in njegove vsebine, družbo NOS Comunicações SA (v nadaljevanju: NOS), uporablja različne pogoje.
11 Organ, pristojen za konkurenco, je 19. marca 2015 začel preiskavo, ki se je 3. marca 2016 končala s sklepom o ustavitvi postopka, ker ni bilo indicev, s katerimi bi bilo mogoče zadostno dokazati zlorabo prevladujočega položaja.
12 Organ, pristojen za konkurenco, je ugotovil, da je združenje GDA med letoma 2009 in 2013 za nekatere stranke uporabljalo različne tarife. Vendar je ta organ ob opiranju zlasti na strukturo stroškov, dobičkov in donosnosti maloprodajne ponudbe za storitev prenosa televizijskega signala in njegove vsebine menil, da to določanje različnih tarif nima omejevalnega učinka na konkurenčni položaj družbe MEO.
13 Po mnenju navedenega organa je za to, da bi se dokazala kršitev člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU, nujno, da cenovna diskriminacija dejansko lahko izkrivlja konkurenco na trgu, tako da eno ali več konkurenčnih podjetij postavi v podrejen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi. Razlaga, po kateri bi katero koli diskriminatorno ravnanje podjetja s prevladujočim položajem ipso facto povzročilo kršitev člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU, naj bi bila v nasprotju s sodno prakso Sodišča.
14 Družba MEO je pri Tribunal da Concorrência Regulação Supervisão (sodišče za konkurenco, regulacijo in nadzor, Portugalska), predložitvenem sodišču, vložila tožbo zoper sklep organa, pristojnega za konkurenco, o ustavitvi postopka z dne 3. marca 2016, pri čemer je trdila, da ta sklep temelji na napačni uporabi prava, ker je ta organ namesto presoje merila podrejenega konkurenčnega položaja, kot se razlaga v sodni praksi Sodišča, preučil, ali gre za bistveno in količinsko opredeljivo izkrivljanje konkurence. Po mnenju družbe MEO pa bi moral organ, pristojen za konkurenco, v skladu z navedeno sodno prakso preučiti, ali je mogoče z zadevnim ravnanjem izkriviti konkurenco.
15 Predložitveno sodišče navaja, da je glede na dejanski monopol na upoštevnem trgu, ki ga ima združenje GDA, načeloma mogoče šteti, da ima prevladujoči položaj. Vendar to sodišče poudarja tudi, da obstajajo indici o tem, da imajo ponudniki plačljive storitve prenosa televizijskega signala in njegove vsebine znaten manevrski prostor za pogajanja v razmerju do združenja GDA.
16 Po mnenju tega sodišča sklep o ustavitvi postopka z dne 3. marca 2016 temelji na dejstvu, da je bila razlika v tarifah, ki jih je združenje GDA uporabilo za družbo MEO oziroma za družbo NOS, glede na povprečne stroške majhna, tako da ta razlika ni mogla poslabšati konkurenčnega položaja družbe MEO in je ta navedeno razliko lahko prenesla. Navedeno sodišče v zvezi s tem navaja, da se je delež družbe MEO na trgu ponudbe za plačljivo storitev prenosa televizijskega signala in njegove vsebine v obdobju, v katerem je združenje GDA za družbi MEO in NOS uporabljalo različne tarife, povečal.
17 Družba MEO je v okviru postopka v glavni stvari predložila številčne podatke v zvezi s skupnimi in povprečnimi stroški na potrošnika, ki sta jih nosili družbi MEO oziroma NOS. Družba MEO je predložila tudi številčne podatke v zvezi z njenimi dobički in donosnostjo podjetja v zadevnem obdobju, torej od leta 2010 do leta 2013.
18 Predložitveno sodišče meni, da ni izključeno, da so navedene razlike v tarifah vplivale na konkurenčnost družbe MEO.
19 Po mnenju tega sodišča je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da lahko nekatera diskriminatorna ravnanja v odnosu do trgovinskih partnerjev že po svoji naravi povzročijo podrejen konkurenčni položaj. Poleg tega naj bi iz te sodne prakse izhajalo, da pri diskriminatornih ravnanjih na prvi stopnji, ki vplivajo na neposredne konkurente, ki so prisotni na istem upoštevnem trgu, zadostuje dokazati, da lahko ta ravnanja omejujejo konkurenco. Glede diskriminacije na trgu nižje v verigi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, naj a priori tudi ne bi bilo več treba presoditi konkretnih učinkov na konkurenčni položaj zadevnih podjetij.
20 Vendar naj se Sodišče še ne bi jasno izreklo o pomenu konkretnih učinkov morebitne zlorabe prevladujočega položaja na konkurenco za ugotovitev obstoja „podrejenega konkurenčnega položaja“ v smislu člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU.
21 V teh okoliščinah je Tribunal da Concorrência, Regulação e Supervisão (sodišče za konkurenco, regulacijo in nadzor) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Če v prekrškovnem postopku obstajajo indici ali dokazi o dejstvih v zvezi z učinki morebitne diskriminatorne prakse oblikovanja cen, ki jo podjetje s prevladujočim položajem uporablja za eno od maloprodajnih podjetij, zaradi česar je zadnjenavedeno podjetje v slabšem položaju v primerjavi s svojimi konkurenti, ali je za to, da se šteje, da to ravnanje povzroči podrejen konkurenčni položaj v smislu člena 102, [drugi odstavek], točka (c), PDEU, treba presojati tudi težo, upoštevnost ali pomembnost teh učinkov na konkurenčni položaj ali konkurenčnost zadevnega podjetja, zlasti glede zmožnosti prenesti razliko v stroških, ki jih podjetje nosi v okviru veleprodajne storitve?
2. Če v prekrškovnem postopku obstajajo indici ali dokazi o precej zmanjšanem pomenu, ki ga ima diskriminatorna praksa oblikovanja cen, ki jo izvaja podjetje s prevladujočim položajem, za nastale stroške, ustvarjene prihodke in dobiček zadevnega maloprodajnega podjetja, ali je treba v skladu s pravilno razlago člena 102, [drugi odstavek], točka (c), PDEU, in sodb [z dne 15. marca 2007, British Airways/Komisija (C‑95/04 P, EU:C:2007:166), in z dne 9. septembra 2009, Clearstream/Komisija (T‑301/04, EU:T:2009:317)], šteti, da ni indicev o zlorabi prevladujočega položaja in prepovedanih ravnanjih?
3. Ali pa nasprotno taka okoliščina ne zadostuje za to, da se sporno ravnanje ne bi obravnavalo kot zloraba prevladujočega položaja in prepovedano ravnanje v smislu člena 102, [drugi odstavek], točka (c), PDEU, in je pomembna samo, ko se ugotavlja odgovornost podjetja, ki je ravnalo kaznivo, ali določa sankcija zanj?
4. Ali je treba to, da mora biti glede na člen 102, [drugi odstavek], točka (c), PDEU [okoliščina, na katero se nanaša ta določba,] takšna, da [trgovinske partnerje] ‚postavlja v podrejen konkurenčni položaj‘, razlagati tako, da se nanaša na zahtevo, da prednost, ki je posledica diskriminacije, pomeni neki minimalni odstotek v strukturi stroškov zadevnega podjetja?
5. Ali je treba to, da mora biti glede na člen 102, [drugi odstavek], točka (c), PDEU [okoliščina, na katero se nanaša ta določba,] takšna, da [trgovinske partnerje] ‚postavlja v podrejen konkurenčni položaj‘, razlagati tako, da se nanaša na zahtevo, da prednost, ki je posledica diskriminacije, pomeni neko minimalno razliko med povprečnimi stroški, ki jih nosijo konkurenčna podjetja na področju obravnavane veleprodajne storitve?
6. Ali je treba to, da mora biti glede na člen 102, [drugi odstavek], točka (c), PDEU [okoliščina, na katero se nanaša ta določba,] takšna, da [trgovinske partnerje] ‚postavlja v podrejen konkurenčni položaj‘, razlagati tako, da se nanaša na zahtevo, da gre pri prednosti, ki je posledica diskriminacije, na zadevnem trgu in na področju zadevne storitve za vrednosti, ki so višje od razlik, navedenih v razpredelnicah 5 , 6 in 7, [navedenih v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe], da bi se sporno ravnanje štelo za prepovedano ravnanje?
7. Če je odgovor na četrto, peto ali šesto vprašanje pritrdilen, kako je treba opredeliti navedeni minimalni prag upoštevnosti podrejenega položaja v zvezi s strukturo stroškov ali povprečnih stroškov, ki jih nosijo podjetja, ki konkurirajo na področju zadevne maloprodajne storitve?
8. Če se ta minimalni prag določi, ali to, da ta prag ni dosežen vsako leto, dopušča izključitev domneve, ki izhaja iz sodbe [z dne 9. septembra 2009, Clearstream/Komisija (T‑301/04, EU:T:2009:317)], v skladu s katero je treba šteti, da je uporaba drugačnih cen za enega od trgovinskih partnerjev za enake storitve, in to neprekinjeno pet let in s strani podjetja, ki ima na začetku verige na trgu dejanski monopol, tega partnerja nedvomno lahko postavila v konkurenčno manj ugoden položaj?“
Vprašanja za predhodno odločanje
22 S temi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „postavlja v podrejen konkurenčni položaj“ v smislu člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU, razlagati tako, da zahteva analizo konkretnih učinkov tega, da podjetje s prevladujočim položajem uporabi različne cene, na konkurenčni položaj zadevnega podjetja in, odvisno od primera, ali je treba upoštevati resnost navedenih učinkov.
23 V skladu s členom 102, prvi odstavek in drugi odstavek, točka (c), PDEU je podjetjem s prevladujočim položajem na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu prepovedano, da bi za trgovinske partnerje uporabljali neenake pogoje za primerljive posle, s čimer bi te postavili v podrejen konkurenčni položaj, če bi bila lahko s tem prizadeta trgovina med državami članicami.
24 V skladu s sodno prakso Sodišča je cilj posebne prepovedi diskriminacije iz člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU, da se zagotovi neizkrivljena konkurenca na notranjem trgu. Poslovno ravnanje podjetja s prevladujočim položajem ne sme izkrivljati konkurence niti na nabavnem niti na prodajnem trgu, to je niti konkurence med dobavitelji niti med odjemalci tega podjetja. Sopogodbeniki navedenega podjetja pri medsebojnem konkuriranju ne smejo biti niti v ugodnejšem niti v slabšem položaju (sodba z dne 15. marca 2007, British Airways/Komisija, C‑95/04 P, EU:C:2007:166, točka 143). Zato ni nujno, da zloraba učinkuje na konkurenčni položaj samega podjetja s prevladujočim položajem na samem trgu, kjer deluje, in v razmerju do njegovih morebitnih konkurentov.
25 Da bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU, je treba ugotoviti ne samo, da je ravnanje podjetja s prevladujočim položajem na določenem trgu diskriminatorno, ampak tudi, da se z njim skuša izkriviti to razmerje konkurence, to je ovirati konkurenčni položaj dela trgovinskih partnerjev tega podjetja glede na preostale (sodba z dne 15. marca 2007, British Airways/Komisija, C‑95/04 P, EU:C:2007:166, točka 144 in navedena sodna praksa).
26 Za ugotovitev, ali se s cenovno diskriminacijo, ki jo izvaja podjetje s prevladujočim položajem v razmerju do svojih trgovinskih partnerjev, skuša izkriviti konkurenco na trgu nižje v verigi, kot je generalni pravobranilec v bistvu poudaril v točki 63 sklepnih predlogov, sam obstoj neposredne postavitve gospodarskih subjektov – ki so jim bile za primerljivo storitev zaračunane višje cene v primerjavi s tarifami, ki veljajo za njihove konkurente – v podrejeni položaj še ne pomeni, da je konkurenca izkrivljena ali bi lahko bila.
27 Le če se z ravnanjem podjetja s prevladujočim položajem glede na vse okoliščine primera skuša izkriviti konkurenco med temi trgovinskimi partnerji, je namreč mogoče diskriminacijo trgovinskih partnerjev, ki so v konkurenčnem razmerju, šteti za zlorabo. V takem položaju pa se ne more zahtevati, da se poleg tega dokaže še dejansko in kvantitativno opredeljivo poslabšanje konkurenčnega položaja posameznih trgovinskih partnerjev (sodba z dne 15. marca 2007, British Airways/Komisija, C‑95/04 P, EU:C:2007:166, točka 145).
28 Zato je treba, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 86 sklepnih predlogov, preučiti vse upoštevne okoliščine, da bi se ugotovilo, ali cenovna diskriminacija ustvarja ali bi lahko ustvarila podrejen konkurenčni položaj v smislu člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU.
29 Glede vprašanja, ali je treba za uporabo člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU upoštevati resnost morebitnega podrejenega konkurenčnega položaja, je treba poudariti, da določitev praga znatnosti (minimalnega praga), da bi se opredelila zloraba prevladujočega položaja, ni utemeljena (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2015, Post Danmark, C‑23/14, EU:C:2015:651, točka 73).
30 Vendar mora cenovna diskriminacija iz člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU, da bi lahko ustvarila podrejen konkurenčni položaj, vplivati na interese gospodarskega subjekta, ki so mu bile v primerjavi z njegovimi konkurenti zaračunane višje tarife.
31 Organ, pristojen za konkurenco, ali pristojno nacionalno sodišče mora pri konkretni preučitvi iz točke 28 te sodbe upoštevati vse okoliščine primera, ki mu je predložen. Tak organ ali sodišče lahko v tem okviru presoja prevladujoči položaj podjetja, pogajalsko moč glede tarif, pogoje in pravila o njihovem zaračunavanju, njihovo trajanje in njihov znesek ter morebitni obstoj strategije za izrinjenje enega njegovih trgovinskih partnerjev, ki je vsaj tako učinkovit kot njegovi konkurenti, s trga nižje v verigi (glej po analogiji sodbo z dne 6. septembra 2017, Intel/Komisija, C‑413/14 P, EU:C:2017:632, točka 139 in navedena sodna praksa).
32 V obravnavanem primeru je iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, v zvezi s, prvič, prevladujočim položajem in pogajalsko močjo glede naložitve tarif na trgu nižje v verigi, razvidno, da sta družbi MEO in NOS glavni stranki združenja GDA. V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da obstajajo indici, da imata ti družbi določeno pogajalsko moč v razmerju do združenja GDA.
33 Poleg tega je iz elementov, predloženih Sodišču, razvidno – čeprav mora predložitveno sodišče preveriti, ali je tako – da se za oblikovanje cen s strani združenja GDA uporablja zakon, ki stranke zavezuje, da morajo, če ne dosežejo sporazuma, uporabiti arbitražo. V takem položaju in kot je veljalo – vsekakor od nekega trenutka v obdobju iz postopka v glavni stvari – v zvezi s cenami, obračunanimi družbi MEO, je združenje GDA zgolj uporabilo cene, določene z arbitražno odločbo.
34 Drugič, glede trajanja veljavnosti in zneska tarif iz spora o glavni stvari predložitveno sodišče na eni strani navaja, da so se različne tarife uporabljale med letoma 2010 in 2013. Na drugi strani, kar zadeva zneske, ki jih je družba MEO letno plačevala združenju GDA, je iz podatkov iz sklepa organa, pristojnega za konkurenco, o ustavitvi postopka z dne 3. marca 2016 – katerih natančnost bo lahko preverilo predložitveno sodišče – razvidno, da so navedeni zneski pomenili precej majhen odstotek skupnih stroškov, ki jih je družba MEO nosila v okviru svoje ponudbe maloprodajne storitve dostopa do televizijskega signala s sklenitvijo naročniškega razmerja, in da so imele v tem okviru razlike v tarifah omejen vpliv na dobičke družbe MEO. Vendar, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 104 sklepnih predlogov, kadar vpliv razlik v tarifah na stroške, ki jih nosi gospodarski subjekt, ki meni, da je oškodovan, ali pa na donosnost in dobiček tega subjekta, ni znaten, je mogoče po potrebi iz tega sklepati, da te razlike ne morejo nikakor vplivati na konkurenčni položaj navedenega gospodarskega subjekta.
35 Poudariti je treba, tretjič, da v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, kjer se uporaba različnih tarif nanaša samo na trg nižje v verigi, podjetje s prevladujočim položajem načeloma nima nikakršnega interesa, da bi s trga nižje v verigi izrinilo enega svojih trgovinskih partnerjev. Spis, predložen Sodišču, nikakor ne vsebuje nobenega indica, da je združenje GDA uresničevalo tak cilj.
36 Predložitveno sodišče mora glede na vse zgoraj navedene preudarke ugotoviti, ali so razlike v tarifah v postopku v glavni stvari za družbo MEO lahko povzročile podrejen konkurenčni položaj.
37 Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba pojem „podrejen konkurenčni položaj“ v smislu člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU razlagati tako, da se v primeru, v katerem podjetje s prevladujočim položajem za trgovinske partnerje na trgu nižje v verigi uporablja diskriminatorne cene, nanaša na položaj, v katerem to ravnanje lahko povzroči izkrivljanje konkurence med temi trgovinskimi partnerji. Za ugotovitev takega „podrejenega konkurenčnega položaja“ se ne zahteva dokaz o dejanskem in kvantitativno opredeljivem poslabšanju konkurenčnega položaja, temveč mora ta temeljiti na analizi vseh upoštevnih okoliščin primera, iz katere je mogoče sklepati, da tako ravnanje vpliva na stroške, dobičke ali druge upoštevne interese enega ali več navedenih partnerjev, tako da lahko to ravnanje vpliva na navedeni položaj.
Stroški
38 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
Pojem „podrejen konkurenčni položaj“ v smislu člena 102, drugi odstavek, točka (c), PDEU je treba razlagati tako, da se v primeru, v katerem podjetje s prevladujočim položajem za trgovinske partnerje na trgu nižje v verigi uporablja diskriminatorne cene, nanaša na položaj, v katerem to ravnanje lahko povzroči izkrivljanje konkurence med temi trgovinskimi partnerji. Za ugotovitev takega „podrejenega konkurenčnega položaja“ se ne zahteva dokaz o dejanskem in kvantitativno opredeljivem poslabšanju konkurenčnega položaja, temveč mora ta temeljiti na analizi vseh upoštevnih okoliščin primera, iz katere je mogoče sklepati, da tako ravnanje vpliva na stroške, dobičke ali druge upoštevne interese enega ali več navedenih partnerjev, tako da lahko to ravnanje vpliva na navedeni položaj.
Podpisi