Zadeva C‑194/14 P

AC-Treuhand AG

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trgi kositrnih stabilizatorjev in toplotnih stabilizatorjev ESBO/estri – Člen 81(1) ES – Področje uporabe – Svetovalno podjetje, ki ne deluje na zadevnih trgih – Pojma ,sporazum med podjetji‘ in ,usklajeno ravnanje‘ – Izračun zneska glob – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Neomejena sodna pristojnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 22. oktobra 2015

1.        Omejevalni sporazumi – Pripis podjetju – Sklep Komisije, s katerim se ugotovi soodgovornost svetovalnega podjetja, ki ni dejavno na zadevnem trgu, je pa aktivno in namerno sodelovalo pri omejevalnem sporazumu – Dopustnost – Pogoji

(člen 81(1) ES)

2.        Pravo Evropske unije – Splošna pravna načela – Načelo zakonitosti kazenskih sankcij – Obseg

(Listina EU o temeljnih pravicah, člen 49(1))

3.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska –Neuporaba metode, določene v smernicah – Dopustnost – Pogoji

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točki 13 in 37)

4.        Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg – Navedba elementov presoje, na podlagi katerih je Komisija ocenila težo in trajanje kršitve – Zadostna navedba – Obveznost Komisije, da navede številčne podatke v zvezi z načinom izračuna glob – Neobstoj

(člen 81(1) in 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

5.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg

(člena 261 in 263 PDEU; Listina EU o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(3) in 31)

1.        Svetovalno podjetje lahko šteje za odgovorno za kršitev člena 81(1) ES, če dejavno in zavestno pripomore k izvajanju ali nadaljevanju kartela med proizvajalci, ki delujejo na trgu, ki je ločen od trga, na katerem deluje navedeno podjetje.

Ko gre za izvajanje ali nadaljevanje sporazumov in usklajenih ravnanj, katerih cilj je protikonkurenčen, je namreč mogoče ugotoviti, da je podjetje bilo udeleženo pri kršitvi in da je odgovorno za vse druge elemente, ki jih obsega, če Komisija dokaže, da je to podjetje z lastnimi ravnanji želelo prispevati k skupnim ciljem vseh udeležencev in da je vedelo za dejanska ravnanja, ki so jih predvidela ali izvajala druga podjetja pri uresničevanju teh ciljev, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje. Pojma „sporazum“ in „usklajeno ravnanje“ ne predpostavljata vzajemnega omejevanja svobode delovanja na tistem trgu, na katerem bi delovale vse stranke.

Poleg tega iz člena 81(1) ES nikakor ne izhaja, da se v njej določena prepoved nanaša zgolj na stranke takih sporazumov ali usklajenih ravnanj, ki so dejavne na trgih, na katere vplivajo ti sporazumi in ravnanja. Besedilo te določbe se, nasprotno, splošno nanaša na vse sporazume in usklajena ravnanja, ki bodisi v horizontalnih bodisi vertikalnih povezavah izkrivljajo konkurenco na skupnem trgu, neodvisno od trga, na katerem so stranke dejavne, in neodvisno od tega, da zadevni pogoji iz dogovorov vplivajo samo na poslovno ravnanje ene od strank.

Poleg tega čeprav ravnanje svetovalnega podjetja spada neposredno med prizadevanja strank sporazuma tako v zvezi s pogajanji kot v zvezi z nadzorom izvajanja obveznosti, ki so jih zadnjenavedeni določili v okviru kartelov, saj je namen storitev, ki jih je opravilo svetovalno podjetje na podlagi pogodb o zagotavljanju storitev, sklenjenih z navedenimi proizvajalci, zavestno izpolnjevanje zadevnih protikonkurenčnih ciljev, ki so določanje cen, razdelitev trgov in strank ter izmenjava poslovno občutljivih informacij, pa ni mogoče šteti, da delovanje svetovalnega podjetja v tej vlogi pomeni zgolj postransko storitev, ki ni povezana z obveznostmi, ki so jih pogodbeno določili proizvajalci, in z omejevanjem konkurence, ki je posledica navedenega.

(Glej točke 26, 27, 30, 33, 35, 38 in 39.)

2.        Načela zakonitosti v kazenskem pravu ni mogoče razlagati tako, da prepoveduje postopno razjasnjevanje pravil glede kazenske odgovornosti s sodno razlago posameznih primerov, če je rezultat zlasti glede na razlago, ki je veljala ob nastanku kršitve, sprejeto v sodni praksi glede zadevne zakonske določbe, razumno predvidljiv.

Obseg pojma predvidljivosti je pretežno odvisen od vsebine besedila, ki ga zadeva, področja, ki ga pokriva, ter od števila in statusa njegovih naslovnikov. Predvidljivost zakona ne nasprotuje temu, da bi bila zadevna oseba prisiljena poseči po pojasnjevalnih nasvetih, da bi v okoliščinah zadeve razumno ocenila posledice, ki lahko nastanejo zaradi nekega dejanja. To zlasti velja za strokovnjake, ki so vajeni, da morajo izkazovati izredno skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti. Od njih je mogoče pričakovati, da posebej pazijo na to, da ocenijo tveganja, ki jih prinaša njihovo delo.

(Glej točki 41 in 42.)

3.        Čeprav je cilj točke 13 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 to, da se načeloma kot izhodišče za izračun globe, naložene podjetju, vzame znesek, ki izraža gospodarski pomen kršitve in relativno težo posameznega podjetja v tej kršitvi, lahko Komisija odstopi od metodologije za izračun glob, opisane v navedenih smernicah, tako da na podlagi točke 37 teh smernic osnovni znesek glob določi pavšalno, če so trgi, na katere se nanašajo ugotovljene kršitve, trgi, na katerih podjetje, ki je dejavno sodelovalo pri kršitvi, ni bilo prisotno, tako da noben del prometa, ki ga je ustvarilo to podjetje, ni nastal s proizvodi, na katere se nanašajo navedene kršitve.

(Glej točke 64 in od 66 do 67.)

4.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 68.)

5.        Glede sodnega nadzora sklepov Komisije, v katerih se ta odloči za naložitev globe ali periodične denarne kazni za kršitev pravil konkurence, ima sodišče Unije poleg pristojnosti za nadzor zakonitosti, ki je določen v členu 263 PDEU, tudi neomejeno pristojnost, ki mu je bila v skladu s členom 261 PDEU priznana v členu 31 Uredbe št. 1/2003 in mu omogoča, da presojo Komisije nadomesti s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen.

Vendar izvajanje te neomejene sodne pristojnosti ne pomeni isto kot nadzor po uradni dolžnosti, postopek pred sodiščem Unije pa je kontradiktoren. Razen razlogov javnega reda, kot je neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, mora razloge zoper izpodbijano odločbo navesti tožeča stranka in predložiti dokaze v podporo tem razlogom.

Sodišče Unije pa mora, da bi izpolnilo zahteve načela učinkovitega sodnega varstva, določenega v členu 47(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in ob upoštevanju člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 pri izvajanju pooblastil iz členov 261 PDEU in 263 PDEU preučiti vsak očitek, dejanski ali pravni, s katerim se skuša dokazati, da znesek globe ni v sorazmerju s težo in trajanjem kršitve

(Glej točke od 74 do 76.)