Zadeva T‑104/13
Toshiba Corp.
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Svetovni trg katodnih cevi za televizorje in računalniške zaslone – Sklep o kršitvi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o EGP – Sporazumi in usklajena ravnanja na področju cen, razdelitve trgov, proizvodnih zmogljivosti in proizvodnje – Dokaz o sodelovanju pri omejevalnem sporazumu – Enotna in trajajoča kršitev – Pripis odgovornosti za kršitev – Skupni nadzor – Globe – Neomejena pristojnost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 9. septembra 2015
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Domneva nedolžnosti – Obseg
(člen 101 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
2. Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Podjetja, ki bi jim bilo mogoče očitati kršitev, ki jo tvori sodelovanje pri globalnem omejevalnem sporazumu – Merila – Soglasje volj zadevnih podjetij – Namen prispevati k skupnim ciljem vseh zadevnih podjetij – Seznanjenost s splošnim obsegom in bistvenimi značilnostmi celotnega omejevalnega sporazuma – Dokazno breme
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
3. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Nadzor matične družbe nad hčerinsko družbo – Dejansko izvajanje odločilnega vpliva matične družbe z manjšinskim deležem – Dokazno breme – Odločilen vpliv, o katerem je mogoče sklepati na podlagi sklopa indicev, ki se nanašajo na gospodarske, organizacijske in pravne povezave
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
4. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Nadzor matične družbe nad hčerinsko družbo – Skupni nadzor s strani dveh neodvisnih matičnih družb – Dejansko izvajanje odločilnega vpliva matične družbe z manjšinskim deležem – Merila presoje
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Zavrnitev posredovanja obremenilnega dokumenta – Možnost, da se kršitev dokaže na podlagi drugih listinskih dokazov, ki so bili posredovani strankam – Neobstoj kršitve pravic obrambe
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2))
6. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Odgovornost matične družbe, ki je ni mogoče šteti za objektivno odgovornost
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
7. Konkurenca – Globe – Solidarna odgovornost za plačilo – Obseg – Pripis odgovornosti za kršitveno ravnanje hčerinske družbe njeni matični družbi – Posledice za matično družbo v primeru razglasitve ničnosti ali spremembe sklepa Komisije
(člen 101(1) PDEU)
8. Konkurenca – Pravila Unije – Ozemeljska veljavnost – Omejevalni sporazum med podjetji s sedežem zunaj Evropskega gospodarskega prostora, ki pa se izvaja in ustvarja učinke na notranjem trgu – Prodaja kartelnega proizvoda v Uniji – Pristojnost Komisije za uporabo pravil Unije o konkurenci – Dopustnost z vidika mednarodnega javnega prava – Posredovanje hčerinskih družb, zastopstev ali podružnic s sedežem zunaj Unije – Nevplivanje
(člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53)
9. Konkurenca – Pravila Unije – Ozemeljska veljavnost – Izvajanje omejevalnega sporazuma v Uniji – Vertikalno integrirano podjetje, ki ima proizvodne enote zunaj Evropskega gospodarskega prostora – Vgradnja kartelnih proizvodov v proizvode, ki jih končajo navedene proizvodne enote – Prodaja navedenih proizvodov, ki jih v Evropskem gospodarskem prostoru konča integrirano podjetje – Vključitev
(člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53)
10. Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Merila – Enoten cilj in skupen načrt – Medsebojno dopolnjevanje sporazumov – Načini storitve kršitve – Nevplivanje – Sestanki, ki so organizirani in potekajo ločeno na več celinah – Medsebojna povezanost sestankov
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
11. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Pravna narava – Pravilo ravnanja, ki pomeni samoomejitev diskrecijske pravice Komisije – Obveznost spoštovanja načel enakega obravnavanja, varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočilo Komisije 2006/C 210/02)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Delež vrednosti prodaje, ki je določen glede na stopnjo teže kršitve – Merila
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 19 do 23)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Polje proste presoje Komisije za izvedbo celostne presoje – Omejena udeležba – Neizvajanje omejevalnega sporazuma – Pogoji
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga ali vloga „sledi svojemu vodji“ – Okoliščina, ki ni bila prevzeta v novih smernicah – Polje proste presoje Komisije
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočili Komisije 98/C 9/03, točki 2 in 3, in 2006/C 210/02, točka 29)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Določitev vrednosti prodaje – Prodaja, opravljena v neposredni ali posredni zvezi s kršitvijo – Vgradnja kartelnih proizvodov v proizvode, ki jih končajo vertikalno integrirane proizvodne enote v obdolženem podjetju – Prodaja proizvodov, ki jih v Evropskem gospodarskem prostoru konča obdolženo podjetje – Upoštevanje vrednosti prodaje končnih proizvodov v višini zgolj dela te vrednosti, ki ustreza vrednosti kartelnih proizvodov – Dopustnost
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 49 in 50.)
2. Glede omejevalnih sporazumov je treba opozoriti, da obstoj enotne in trajajoče kršitve ne pomeni nujno, da je podjetje, ki je sodelovalo pri kakšni od manifestacij kršitve, mogoče šteti za odgovorno za celotno kršitev. Poleg tega mora Komisija dokazati, da je bilo to podjetje seznanjeno s protikonkurenčnimi dejavnostmi drugih podjetij na evropski ravni oziroma bi jih lahko razumno predvidelo. Dejstvo, da sta cilj dogovora, pri katerem je sodelovalo podjetje, in cilj celotnega omejevalnega sporazuma enaka, ne zadostuje, da bi se temu podjetju pripisalo sodelovanje pri celotnem omejevalnem sporazumu. Člen 101(1) PDEU se namreč uporabi samo ob obstoju soglasja volj med zadevnimi strankami.
Samo če je družba, ko je sodelovala pri tem dogovoru, vedela ali bi morala vedeti, da se je s tem vključila v globalni omejevalni sporazum, lahko namreč njeno sodelovanje pri zadevnem dogovoru pomeni izraz njenega pristopa k temu globalnemu omejevalnemu sporazumu. Iz te sodbe je razvidno, da mora Komisija za ugotovitev obstoja enotne in trajajoče kršitve dokazati, da je nameravalo podjetje s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in da je bilo seznanjeno z dejanskim ravnanjem, ki so ga predvidela ali izvajala druga podjetja, da bi dosegla iste cilje, ali da je lahko to ravnanje razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje.
Zadevno podjetje mora torej biti seznanjeno s celotnim obsegom in bistvenimi značilnostmi celotnega omejevalnega sporazuma. Če ni indicev, ki bi dokazovali, da je bila družba seznanjena z obstojem ali vsebino sporazumov in usklajenih ravnanj, dogovorjenih na splošni ravni, zgolj to, da so sestanki, na katerih je sodelovala, in celoten omejevalni sporazum imeli enak cilj ter to, da je imela stike s podjetji, katerih sodelovanje v navedenem omejevalnem sporazumu je dokazano, ne zadošča za dokaz o tem, da je bila seznanjena s tem omejevalnim sporazumom.
(Glej točke od 52 do 54 in 56.)
3. Na področju konkurence se kršitveno ravnanje hčerinske družbe lahko pripiše matični družbi, zlasti če hčerinska družba – čeprav je ločena pravna oseba – o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti glede na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med tema pravnima osebama. Glede tega je dolžnost Komisije, da tak odločilen vpliv dokaže na podlagi vseh dejstev.
Čeprav lahko na splošno večinski delež lastniškega kapitala v hčerinski družbi matični družbi omogoči dejansko izvajanje odločilnega vpliva na hčerinsko družbo, zlasti na njeno ravnanje na trgu, pa lahko tudi manjšinski delež matični družbi omogoči dejansko izvajanje takega odločilnega vpliva, če ima večja pooblastila, kot se običajno dodelijo manjšinskim delničarjem, da se zavarujejo njihovi finančni interesi, in ki z uporabo metode skupka skladnih pravnih ali ekonomskih indicev lahko dokazujejo izvajanje odločilnega vpliva na ravnanje hčerinske družbe na trgu.
(Glej točke 93 in od 95 do 97.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 99 do 102 in 122.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 127 do 131.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 136.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 145 do 148 in 235.)
8. Kadar se podjetja s sedežem zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki proizvajajo blago, ki se prodaja tretjim osebam v EGP, uskladijo glede cen, ki jih zaračunavajo kupcem s sedežem v EGP, in to uskladitev izvajajo tako, da dejansko prodajajo po usklajenih cenah, sodelujejo pri usklajenih ravnanjih, katerih cilj oziroma posledica je omejevanje konkurence na notranjem trgu v smislu člena 101 PDEU in glede katerih ima Komisija krajevno pristojnost za njihov pregon.
Ker kršitev člena 101 PDEU vključuje dva elementa ravnanja, in sicer sklenitev omejevalnega sporazuma in njegovo izvedbo, bi bilo, če bi bila uporaba prepovedi, določenih v konkurenčnem pravu, odvisna od kraja sklenitve omejevalnega sporazuma, to za podjetja očitno sredstvo, s katerim bi se zlahka izognila navedenim prepovedim. To, kar šteje, je torej kraj izvedbe omejevalnega sporazuma. Glede tega za določitev, ali je ta kraj v EGP, ni pomembno, ali so udeleženci omejevalnega sporazuma uporabili hčerinske družbe, zastopstva ali podružnice s sedežem v EGP, da bi vzpostavili stike s kupci, ki imajo tam sedež. Poleg tega je merilo izvajanja omejevalnega sporazuma kot navezna okoliščina, ki ga povezuje z ozemljem Unije izpolnjeno zgolj s prodajo kartelnega proizvoda v Uniji, ne glede na kraj, kjer se nahajajo viri oskrbe in proizvodni obrati.
Če je pogoj v zvezi z izvedbo izpolnjen, je pristojnost Komisije za uporabo pravil Unije o konkurenci v zvezi s temi ravnanji zajeta v načelu teritorialnosti, ki je splošno priznano v mednarodnem javnem pravu.
(Glej točke od 154 do 157.)
9. Kadar na področju omejevalnih sporazumov vertikalno integrirano podjetje proizvode, na katere se nanaša kršitev, vgradi v končne proizvode v svojih proizvodnih enotah, ki so zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko prodaja tega podjetja teh končnih proizvodov tretjim neodvisnim osebam v EGP vpliva na konkurenco na trgu teh proizvodov in s tem je to kršitev mogoče obravnavati kot kršitev, ki povzroča posledice v EGP, čeprav je trg zadevnih končnih proizvodov ločen od trga, na katerega se nanaša navedena kršitev.
(Glej točko 161.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 162 do 168.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 184.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 187 do 197.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 201 do 205.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 207 do 210.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 212 do 228.)