SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA
z dne 17. septembra 2021(*)
„Intervencija – Člen 40 Statuta Sodišča Evropske unije – Predlog, ki ga je vložila agencija Evropske unije – Procesno upravičenje za intervencijo v sporu med institucijama Unije – Interes za rešitev spora – Dopustitev“
V zadevi C‑144/21,
zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, vložene 5. marca 2021,
Evropski parlament, ki ga zastopajo L. Visaggio, M. Menegatti in C. Ionescu Dima, agenti,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata R. Lindenthal in K. Mifsud-Bonnici, agenta,
tožena stranka,
PREDSEDNIK SODIŠČA,
ob upoštevanju predloga J.-C. Bonichota, sodnika poročevalca,
po opredelitvi generalne pravobranilke J. Kokott
izdaja naslednji
Sklep
1 Evropski parlament s tožbo predlaga delno razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije C(2020) 8797 z dne 18. decembra 2020 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) o delni avtorizaciji za nekatere uporabe kromovega trioksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL 2006, L 396, str. 1, v nadaljevanju: uredba REACH).
2 Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča 27. maja 2021 na podlagi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in člena 130 Poslovnika Sodišča, predlagala, naj se ji v tej zadevi dovoli intervencija v podporo predlogom Evropske komisije.
3 Agencija ECHA v utemeljitev svojega predloga za intervencijo trdi, da ima interes za rešitev spora, ker je sodelovala v postopku sprejetja izpodbijanega sklepa, saj sta njen Odbor za oceno tveganja in njen Odbor za socialno-ekonomsko analizo v skladu s členom 64(4) uredbe REACH izdala mnenji o vlogi za avtorizacijo, ki ju je Komisija upoštevala.
4 Po mnenju agencije ECHA tožeča stranka posredno izpodbija utemeljenost teh mnenj, saj trdi, da je bil izpodbijani sklep sprejet v nasprotju s členom 60(4) in (7) uredbe REACH. Trdi tudi, da bi ta zadeva lahko vplivala na način, kako bosta morala njena odbora ocenjevati vloge za avtorizacijo v prihodnosti.
5 Parlament je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča 18. junija 2021, predlagal, naj se ta predlog za intervencijo zavrne. Meni, da člen 40, drugi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije nasprotuje temu, da bi agencija ECHA intervenirala v zadevi, ki se nanaša na spor med dvema institucijama. Podredno dodaja, da agencija ECHA nima interesa za rešitev spora.
Predlog za intervencijo
6 Člen 40, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije določa, da se lahko države članice in institucije Unije pridružijo postopku, ki teče pred Sodiščem. V skladu s prvim stavkom drugega odstavka tega člena enako velja za vse organe, urade in agencije Unije ter osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev Sodišču predložene zadeve.
7 Vendar pa se v skladu z drugim odstavkom, drugi stavek, navedenega člena v zadevah med državami članicami, med institucijami Unije ali med državami članicami na eni strani in institucijami Unije na drugi strani ne morejo pridružiti fizične ali pravne osebe.
8 Iz besedila in sistematike navedene določbe tako izhaja, da se izključitev, ki jo ta določba določa, ne uporablja za „organe“ ter „urade in agencije Unije“.
9 Na podlagi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije se torej organi ali uradi in agencije Unije, kot je agencija ECHA, lahko pridružijo v postopku, ki teče pred Sodiščem, v zadevah med državami članicami, med institucijami Unije ali med državami članicami na eni strani in institucijami Unije na drugi strani, če izkažejo upravičen „interes za rešitev zadeve“.
10 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pojem „interes za rešitev zadeve“ v smislu te določbe opredeliti glede na predmet spora ter ga razumeti kot neposredni in dejanski interes glede odločitve o samih predlogih, ne pa kot interes v zvezi z navedenimi razlogi ali trditvami. Izraz „rešitev zadeve“ se namreč nanaša na predlagano končno odločitev, kot bi bila navedena v izreku sodbe, ki jo je treba sprejeti (glej zlasti sklep predsednika Sodišča z dne 5. julija 2018, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, neobjavljen, EU:C:2018:553, točka 7). Načeloma je interes za rešitev zadeve mogoče šteti za dovolj neposreden samo, če lahko ta rešitev spremeni pravni položaj vlagatelja predloga za intervencijo (sklep predsednika Sodišča z dne 30. aprila 2020, Komisija/HSBC Holdings in drugi, C‑806/19 P, neobjavljen, EU:C:2020:364, točka 8 in navedena sodna praksa).
11 Vendar je treba ugotoviti, da lahko organi, uradi in agencije Unije v nasprotju s fizičnimi in pravnimi osebami predlagajo intervencijo v sporu, predloženem Sodišču, ne zato, da bi branili zasebne interese ali tako kot združenja interese v povezavi z njihovo glavno dejavnostjo, kot je varstvo okolja, ampak da bi, kadar je bil – tako kot v obravnavani zadevi – akt, ki je vzrok spora, sprejet po koncu postopka, v katerem je bil zadevni organ, urad ali agencija pozvan k sodelovanju, branili mnenje, ki so ga izdali, ali ocene, ki so jih opravili v okviru tega postopka.
12 Zato je treba, kar zadeva predloge za intervencijo organov, uradov in agencij Unije, pogoj, ki se nanaša na neposreden in dejanski interes za rešitev zadeve, uporabiti na način, ki odraža to posebnost.
13 Kar zadeva predloge za intervencijo v sporu, katerega predmet je razglasitev ničnosti akta Unije, ki so jih vložili organi, uradi in agencije Unije, je treba ugotoviti, da je zahteva glede neposrednega in dejanskega interesa tega organa, urada ali agencije Unije za rešitev spora izpolnjena, med drugim če lahko ta organ, urad ali agencija dokaže, da je bil zadevni akt Unije sprejet po koncu postopka, v katerem je v skladu s pravom Unije predvideno njegovo sodelovanje, po potrebi s sprejetjem mnenja ali predložitvijo ocen.
14 Tako je v obravnavanem primeru. Ni sporno namreč, da sta v okviru postopka sprejetja izpodbijanega sklepa Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno‑ekonomsko analizo agencije ECHA v skladu s členom 64(4) uredbe REACH izdala mnenji o vlogi za avtorizacijo za nekatere uporabe kromovega trioksida, ki ju je Komisija upoštevala.
15 Zato je treba v skladu s členom 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in členom 131(3) Poslovnika predlogu za intervencijo agencije ECHA v podporo predlogom Komisije ugoditi.
Procesne pravice intervenientke
16 Ker je bilo predlogu za intervencijo ugodeno, bodo agenciji ECHA v skladu s členom 131(3) Poslovnika poslani vsi procesni akti, ki so bili vročeni strankam.
17 Ker je bil ta predlog vložen v roku šestih tednov, določenem v členu 130 Poslovnika, bo lahko agencija ECHA v skladu s členom 132(1) tega poslovnika intervencijsko vlogo vložila v enem mesecu od sporočitve iz prejšnje točke.
18 Nazadnje, agencija ECHA bo lahko predstavila ustna stališča, če bo razpisana obravnava.
Stroški
19 V skladu s členom 137 Poslovnika se o stroških odloči v končni sodbi ali končnem sklepu.
20 Ker je bilo v obravnavani zadevi predlogu za intervencijo agencije ECHA ugodeno, se odločitev o stroških, povezanih z intervencijo, pridrži.
Iz teh razlogov je predsednik Sodišča sklenil:
1. Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) se dovoli intervencija v zadevi C‑144/21 v podporo predlogom Evropske komisije.
2. Sodni tajnik bo Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) vročil kopijo vseh procesnih aktov.
3. Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) bo določen rok za vložitev intervencijske vloge.
4. Odločitev o stroških, povezanih z intervencijo Evropske agencije za kemikalije (ECHA), se pridrži.
Podpisi