Language of document : ECLI:EU:C:2017:156

Zadeva C245/15

SC Casa Noastră SA

proti

Ministerul Transporturilor – Inspectoratul de Stat pentru Controlul în Transportul Rutier (ISCTR)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Judecătoria Balș – Județul Olt)

„Predhodno odločanje – Cestni promet – Socialne določbe – Izjeme – Uredba (ES) št. 561/2006 – Člen 3(a) – Uredba (ES) št. 1073/2009 – Člen 2, točka 3 – Linijski prevozi, s katerimi se zagotovi prevoz potnikov – Pojem – Brezplačni prevozi na delovno mesto in z njega, ki jih gospodarski subjekt organizira za svoje zaposlene v vozilih, katerih lastnik je in jih vozi eden od njegovih zaposlenih“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 2. marca 2017

Promet – Cestni promet – Socialna določba – Odstopanja – Linijski prevozi, s katerimi se zagotovi prevoz potnikov – Pojem – Posebni linijski prevozi – Prevozna storitev med domom in službo, ki jo organizira delodajalec in katere linija ni daljša od 50 km – Vključitev

(Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 561/2006, člena 3(a) in 4(n) ter št. 1073/2009, člen 2, točke od 3 do 5; in Uredba Sveta št. 684/92, člen 2, točki 1 in 4)

Člen 3(a) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 ter člen 2, točka 3, Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 je treba razlagati tako, da za prevozno storitev delavcev med domom in službo, ki jo organizira njihov delodajalec in katere linija ni daljša od 50 km, velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006, v skladu s katero se za tako prevozno storitev ta uredba ne uporablja.

Glede na strukturo Uredbe št. 684/92 in opredelitev pojma „posebni linijski prevozi“ je razvidno, da je bil namen zakonodajalca Evropske unije iz področja uporabe Uredbe št. 561/2006 izključiti tako linijske prevoze kot tudi posebne linijske prevoze, če zadevna linija ni daljša od 50 km.

V skladu s členom 4(n) te uredbe „linijski prevozi potnikov“ pomenijo notranje in mednarodne prevoze, kot so določeni v členu 2, točka 1, Uredbe št. 684/92.

Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da navedeni člen 2, točka 1, določa dve kategoriji takih storitev, saj razlikuje med linijskimi prevozi in posebnimi linijskimi prevozi. Prvi, ki so dostopni vsem, zagotavljajo prevoz potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih progah, potniki pa vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajališčih. Drugi se opravljajo pod istimi pogoji, ampak le za določene skupine potnikov (sodba z dne 30. aprila 1998, Clarke & Sons in Ferne, C‑47/97, EU:C:1998:185, točka 16), in sicer za prevoz „delavcev med domom in službo“, za prevoz učencev in študentov „do izobraževalne ustanove in nazaj“ in za prevoz vojakov in njihovih družin „med državo, iz katere prihajajo, in področjem, na katerem je njihova vojašnica“.

Drugič, navesti je treba, da Uredba št. 1073/2009 v členu 2, točka 5, tako kot člen 2, točka 4, Uredbe št. 684/1992, vsebuje opredelitev „prevozi za lastni račun“, v skladu s katero gre za prevoze, opravljene za neprofitni in nekomercialni namen, pod pogojem, po eni strani, da je prevozna dejavnost le pomožna dejavnost fizične ali pravne osebe, ki jo zagotavlja. Po drugi strani navedena opredelitev določa, da morajo biti vozila last te osebe ali jih je ta oseba pridobila z odloženim plačilom ali je bila zanje sklenjena dolgoročna zakupna pogodba in jih vozi član osebja te fizične ali pravne osebe ali sama fizična oseba ali pa osebje, ki je zaposleno v podjetju ali mu je na voljo v okviru pogodbene obveznosti.

Ugotoviti pa je treba, da se kategorija linijskih prevozov, ki vključuje posebne linijske prevoze, in kategorija prevozov za lastni račun medsebojno ne izključujeta. Prevozi za lastni račun imajo lahko obliko posebnih linijskih prevozov ali občasnih prevozov, pri čemer so zadnji v členu 2, točka 4, Uredbe št. 1073/2009, opredeljeni kot prevozi, ki ne ustrezajo opredelitvi linijskih prevozov, vključno s posebnimi linijskimi prevozi, in katerih glavna značilnost je prevoz skupin, sestavljenih na pobudo naročnika ali samega prevoznika.

Edina razlika, ki obstaja med posebnim linijskim prevozom, namenjenim tretjim osebam, in enako storitvijo, ki se opravlja v okviru prevoza za lastni račun, je zato v naravi organizatorja storitve. Ta razlika pa ne more upravičiti tega, da za posebne linijske prevoze, ki se opravljajo v okviru prevoza za lastni račun, ne velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006.

(Glej točke 30, 31, 33, 37, 43, 49, 51 in izrek.)