Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Gerechtshof te Amsterdam (Nizozemska) 13. novembra 2023 – Electricity & Water Authority of the Government of Bahrain in drugi/Prysmian Netherlands BV in drugi
(Zadeva C-672/23, Electricity & Water Authority of the Government of Bahrain in drugi)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Gerechtshof te Amsterdam
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke in pritožniki: Electricity & Water Authority of the Government of Bahrain, GCC Interconnection Authority, Kuwait Ministry of Electricity and Water, Oman Electricity Transmission Company SAOC
Tožene stranke in nasprotne stranke v pritožbenem postopku: Prysmian Netherlands BV, Draka Holding BV, Prysmian Cavi e Sistemi Srl, Pirelli & C. SpA, Prysmian SpA, The Goldman Sachs Group Inc., ABB BV, ABB Holdings BV, ABB AB, ABB Ltd, Nexans Nederland BV, Nexans Cabling Solutions BV, Nexans Participations SA, Nexans SA, Nexans France SAS
Vprašanja za predhodno odločanje
(a) Ali obstaja tesna povezava v smislu člena 8, točka 1, Uredbe Bruselj Ia1 med
(i) tožbenim zahtevkom zoper prvotoženo stranko, ki ni naslovnica sklepa Komisije o omejevalnih sporazumih, ampak je kot subjekt, za katerega se zatrjuje, da spada k podjetju v smislu konkurenčnega prava Unije (v nadaljevanju: podjetje), za ugotovljeno kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov, ki jo določa pravo Unije, odgovorna od zgoraj navzdol, na eni strani, in
(ii) tožbenim zahtevkom zoper
(A) sotoženo stranko, ki je naslovnica tega sklepa, in/ali
(B) sotoženo stranko, ki ni naslovnica sklepa in za katero se zatrjuje, da kot pravni subjekt spada k podjetju, za katerega je bila s sklepom ugotovljena javnopravna odgovornost za kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov, ki jo določa pravo Unije, na drugi strani?
Ali je odgovor drugačen,
(a) če je bila prvotožena stranka, ki je odgovorna od zgoraj navzdol, v obdobju veljavnosti omejevalnega sporazuma zgolj imetnica in upravljavka deležev;
(b) – v primeru pritrdilnega odgovora na četrto vprašanje, točka (a) – če je prvotožena stranka, ki je odgovorna od zgoraj navzdol, sodelovala pri proizvodnji, distribuciji, prodaji in/ali dobavi proizvodov, ki so bili predmet omejevalnega sporazuma, in/ali opravljanju storitev, ki so bile predmet omejevalnega sporazuma;
(c) če je sotožena stranka, ki je naslovnica sklepa, v tem sklepu opredeljena kot
(i) dejanska udeleženka omejevalnega sporazuma, v smislu, da je bila dejansko udeležena pri sporazumu oziroma sporazumih, za katere je bilo ugotovljeno, da se z njimi kršijo pravila o konkurenci, in/ali pri usklajenih ravnanjih, ali
(ii) pravni subjekt, ki spada k podjetju, za katerega je bila ugotovljena javnopravna odgovornost za kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov, ki jo določa pravo Unije;
(d) če je sotožena stranka, ki ni naslovnica sklepa, dejansko proizvajala, distribuirala, prodajala in/ali dobavljala proizvode, ki so bili predmet omejevalnega sporazuma, in/ali dejansko opravljala storitve, ki so bile predmet omejevalnega sporazuma;
(e) če prvotožena stranka in sotožena stranka spadata k istemu podjetju;
(f) [če] so tožeče stranke od prvotožene stranke in/ali sotožene stranke neposredno ali posredno kupovale proizvode in/ali od njiju neposredno ali posredno prejemale storitve?
(b) Ali je za odgovor na prvo vprašanje, točka (a), pomembno, ali je mogoče predvideti, da bo zadevna sotožena stranka tožena pred sodiščem, ki je pristojno za prvotoženo stranko? Če je odgovor pritrdilen: ali je treba to predvidljivost pri uporabi člena 8, točka 1, Uredbe Bruselj Ia upoštevati kot ločeno merilo? Ali je glede na sodbo Sumal z dne 6. oktobra 2021 (C-882/19, EU:C:2021:800) načeloma podana? V kolikšni meri je mogoče v obravnavanem primeru na podlagi okoliščin, opisanih v prvem vprašanju, točka (a) (točke od (a) do (f)), predvideti, da bo sotožena stranka tožena pred sodiščem, ki je pristojno za prvotoženo stranko?
Ali je treba pri ugotavljanju pristojnosti upoštevati tudi, ali bo tožbeni zahtevek zoper prvotoženo stranko uspešen? Če je odgovor pritrdilen: ali pri tej presoji zadostuje, da ni mogoče že v izhodišču izključiti, da bo tožbeni zahtevek uspešen?
(a) Ali pravica do odškodnine na podlagi prava Unije, ki jo lahko vsak uveljavlja na podlagi ugotovljene kršitve prepovedi omejevalnih sporazumov, ki jo določa pravo Unije, obsega pravico do uveljavljanja škode, ki je nastala zunaj EGP?
(b) Ali je treba oziroma ali je mogoče domnevo, da (oglobljene) matične družbe odločilno vplivajo na gospodarsko dejavnost svojih hčerinskih družb („domneva Akzo“), ki velja v konkurenčnem pravu, uporabljati v (civilnopravnih) sporih v zvezi s škodo, povzročeno z omejevalnimi sporazumi?
(c) Ali vmesni holding, ki je zgolj upravljavec in imetnik deležev, izpolnjuje drugo merilo iz sodbe Sumal (obstoj konkretne vezi med gospodarsko dejavnostjo, ki jo opravlja, in predmetom kršitve, za katero je bila odgovorna matična družba)?
(a) Ali so lahko pri uporabi člena 8, točka 1, Uredbe Bruselj Ia prvotožena stranka (skupaj) različne tožene stranke s sedežem v isti državi članici?
(b) Ali je člen 8, točka 1, Uredbe Bruselj Ia ob izključitvi nacionalnih pravil direktna in neposredna podlaga za določitev krajevno pristojnega sodišča?
(c) V primeru nikalnega odgovora na četrto vprašanje, točka (a) – da je lahko prvotožena stranka le ena tožena stranka – in v primeru pritrdilnega odgovora na četrto vprašanje, točka (b) – da je člen 8, točka 1, Uredbe Bruselj Ia ob izključitvi nacionalnih pravil neposredna podlaga za določitev krajevno pristojnega sodišča:
ali je pri uporabi člena 8, točka 1, Uredbe Bruselj Ia možna interna predodelitev zadeve sodišču v kraju stalnega prebivališča tožene stranke v isti državi članici?
____________
1 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).