SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 18. januarja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Promet – Direktiva 2006/126/ES – Člen 7(1) in (3) – Vozniško dovoljenje – Izdaja, veljavnost in podaljšanje – Psihofizična sposobnost za vožnjo – Zdravniški pregledi – Pogostost – Dokument, ki potrjuje psihično sposobnost voznikov“
V zadevi C‑227/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Administrativen sad – Gabrovo (upravno sodišče v Gabrovu, Bolgarija) z odločbo z dne 22. marca 2022, ki je na Sodišče prispela 31. marca 2022, v postopku
IL
proti
Regionalna direktsia „Avtomobilna administratsia“ Pleven,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Jürimäe, predsednica senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika tretjega senata, N. Piçarra, N. Jääskinen (poročevalec) in M. Gavalec, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
sodna tajnica: R. Stefanova‑Kamisheva, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. maja 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za IL M. Hristov, advokat,
– za bolgarsko vlado T. Mitova, S. Ruseva in L. Zaharieva, agentke,
– za Evropsko komisijo P. Messina, N. Nikolova in N. Yerrell, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 13. julija 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7(1) in (3) Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL 2006, L 403, str. 18).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med IL, bolgarskim državljanom, in Regionalna direktsia „Avtomobilna administratsia“ Pleven (območna direkcija uprave za motorna vozila v Plevnu, Bolgarija) v zvezi z odločbo, s katero je bila IL naložena upravna sankcija, ker pri kontroli cestnega prometa ni mogel predložiti veljavnega potrdila o psihični sposobnosti, kot to zahteva nacionalna zakonodaja.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 8 in 9 Direktive 2006/126 je navedeno:
„(8) Zaradi prometne varnosti bi bilo treba določiti minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja. Treba bi bilo uskladiti standarde v zvezi z vozniškimi izpiti in podelitvijo vozniškega dovoljenja. S tem v zvezi bi bilo treba opredeliti znanja, spretnosti in ravnanje, povezana z vožnjo motornih vozil, in na teh elementih zasnovati vozniški izpit ter ponovno opredeliti minimalne standarde v zvezi s psihofizično sposobnostjo za vožnjo teh vozil.
(9) Ob izdaji vozniškega dovoljenja in nato v rednih presledkih bi morali vozniki vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, predložiti dokaz, da izpolnjujejo minimalne standarde psihofizične sposobnosti za vožnjo. Takšne redne kontrole v skladu z nacionalnimi predpisi o izpolnjevanju minimalnih standardov bodo prispevale k prostemu gibanju oseb, preprečevanju izkrivljanja konkurence in večjemu upoštevanju posebne odgovornosti voznikov teh vozil. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da predpišejo obveznost zdravstvenega pregleda kot jamstvo za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti za vožnjo drugih motornih vozil. Zaradi preglednosti bi morali ti pregledi sovpadati s podaljšanjem vozniških dovoljenj in bi zato morali biti vezani na obdobje veljavnosti dovoljenja.“
4 Člen 1(1) te direktive določa:
„Države članice v skladu z določbami te direktive uvedejo nacionalno vozniško dovoljenje, ki temelji na vzorcu Skupnosti, določenem v Prilogi I. Znak na strani 1 vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti vsebuje oznako države članice, ki izdaja dovoljenje.“
5 Člen 2(1) navedene direktive določa:
„Vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice, se vzajemno priznavajo.“
6 Člen 4(1) iste direktive določa:
„Z vozniškim dovoljenjem iz člena 1 se dovoli vožnja vozil na motorni pogon, ki spadajo v kategorije, opredeljene v nadaljevanju. Dovoljenje se lahko izda po dopolnitvi najnižjih starosti, ki so določene za vsako kategorijo. […]“
7 Člen 7 Direktive 2006/126, naslovljen „Izdaja, veljavnost in podaljšanje“, določa:
„1. Vozniška dovoljenja se izdajo samo tistim kandidatom:
(a) ki so opravili preizkus spretnosti in ravnanja ter teoretični preizkus in ki izpolnjujejo zdravniške standarde v skladu z določbami prilog II in III;
[…]
2.
[…]
(b) Od 19. januarja 2013 so dovoljenja, ki jih izdajajo države članice za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E, veljavna 5 let.
[…]
3 Pogoji za podaljšanje vozniških dovoljenj po izteku njihove veljavnosti so:
(a) nadaljnje izpolnjevanje minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, kakor so določeni v Prilogi III, za vozniška dovoljenja v kategorijah C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E; in
[…]
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, kakor je določeno v odstavku 2, izdanih novim voznikom za katero koli kategorijo, z namenom, da se za te voznike uporabljajo posebni ukrepi, katerih cilj je izboljšanje prometne varnosti.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti prvega dovoljenja, ki se izda novim voznikom za kategoriji C in D, na tri leta, z namenom, da bi lahko za te voznike uporabljale posebne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti teh voznikov.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti posameznih vozniških dovoljenj, določeno v odstavku 2, za katero koli kategorijo, v primeru, da se zdi nujno pogosteje izvajati zdravniške preglede ali druge posebne ukrepe, kot so omejitve za storilce prometnih prekrškov.
[…].“
8 Priloga II, naslov I, te direktive, naslovljena „Minimalne zahteve za vozniški izpit“, v točki 9 določa:
„9.1 Ocena vsake od zgoraj navedenih voznih situacij mora izkazovati stopnjo spretnosti, s katero kandidat upravlja vozilo, in njegovo prikazano sposobnost za popolnoma varno vožnjo v prometu. Član izpitne komisije se mora med celotnim preizkusom počutiti varno. […]
Člani izpitne komisije morajo biti usposobljeni, da pravilno ocenijo kandidatovo sposobnost za varno vožnjo. […]
9.2 Člani izpitne vožnje med ocenjevanjem posvečajo posebno pozornost dejstvu, ali kandidat vozi obrambno in obzirno do drugih. To naj bi izkazoval celotni slog vožnje in član izpitne komisije naj bi ga upošteval pri skupni oceni kandidata. Vključuje prilagojeno in odločno (varno) vožnjo z upoštevanjem cestnih in vremenskih razmer, drugega prometa, interesov drugih udeležencev v cestnem prometu (zlasti občutljivejših) in predvidevanje.
[…].“
9 Priloga III k navedeni direktivi, naslovljena „Minimalna merila glede psihofizične sposobnosti za vožnjo vozila na motorni pogon“, določa:
„Opredelitve pojmov
1. Za namene te priloge so vozniki razvrščeni v dve skupini:
[…]
1.2. Skupina 2:
vozniki vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E.
[…]
Zdravstveni pregledi
[…]
4. Skupina 2:
Kandidati morajo pred prvo izdajo vozniškega dovoljenja opraviti zdravstvene preglede, nato pa je treba voznike pregledati v skladu z veljavnim nacionalnim sistemom v državi članici običajnega prebivališča ob vsakem podaljšanju vozniškega dovoljenja.
5. Merila, ki jih države članice določijo za izdajo ali vsako poznejše podaljšanje vozniških dovoljenj, so lahko strožja od tistih, ki so določena v tej prilogi.
[…]
Duševne motnje
Skupina 1:
13.1. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi:
– resne duševne motnje, bodisi prirojene ali pridobljene zaradi bolezni, šoka ali nevrokirurških operacij,
– resne duševne zaostalosti,
– resnih vedenjskih težav zaradi staranja; ali osebnostnih napak, ki vodijo v resno poslabšanje razsodnosti, vedenja ali prilagodljivosti,
razen če je njihova vloga podprta s pooblaščenim zdravniškim mnenjem in po potrebi z rednimi zdravstvenimi pregledi.
Skupina 2:
13.2. Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.
[…].“
Bolgarsko pravo
10 Člen 51(4) Zakon za balgarskite lichni dokumenti (zakon o bolgarskih osebnih dokumentih) določa:
„Obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E in T je 5 let.“
11 Člen 8(1), (2) in (4) naredba no 36 za iziskvaniyata za psikhologicheska godnost i usloviyata i reda za provezhdane na psikhologicheskite izsledvaniya na kandidati za pridobivane na pravosposobnost za upravlenie na MPS, na vodachi na MPS i na predsedateli na izpitni komisii i za izdavane na udostovereniya za registratsiya za izvarshvane na psikhologicheski izsledvaniya (uredba št. 36 o zahtevah glede psihične sposobnosti ter pogojih in postopku za opravljanje psiholoških pregledov pri kandidatih za vozniški izpit, voznikih in predsednikih komisij za vozniški izpit ter postopku za izdajo potrdil o prijavi na psihološke preglede) z dne 15. maja 2006 (v nadaljevanju: uredba št. 36/2006) določa:
„1. Posamezniki morajo potrdilo o psihični sposobnosti predložiti ob vsaki novi zaposlitvi in opravljanju dela kot taksisti ali vozniki, ki opravljajo javni prevoz oseb in blaga, ali kot predsedniki komisij za vozniški izpit.
2. Potrdilo o psihični sposobnosti velja tri leta od datuma izdaje.
[…]
4. Osebe iz odstavka 1 morajo vsaka tri leta od datuma izdaje zadnjega potrdila o psihični sposobnosti opraviti psihološki pregled.“
12 Člen 13(1) naredba no 1‑157 za usloviyata i reda za izdavane na svidetelstvo za upravlenie na motorni prevozni sredstva, otcheta na vodachite i tyahnata distsiplina (uredba št. 1‑157 o pogojih in postopku za izdajo vozniških dovoljenj, registru voznikov in njihovi disciplini) z dne 1. oktobra 2002 določa:
„Vozniško dovoljenje se prvič izda na podlagi originalnega zapisnika o opravljenem vozniškem izpitu, ki ga posreduje pristojni območni oddelek Drzhavna avtomobilna inspektsiya [(državni inšpektorat za motorna vozila, Bolgarija)], pri čemer mora posameznik predložiti:
1. standardno vlogo s prilogami v skladu s Pravilnik za izdavane na balgarskite lichni dokumenti (pravilnik o izdaji bolgarskih osebnih dokumentov);
[…]
3. potrdilo o fizični sposobnosti voznika/kandidata za vozniško dovoljenje, ki ga izdajo splošni zdravnik, območne komisije zdravstvenih izvedencev na področju prometa (TOLEK) ali osrednja komisija zdravstvenih izvedencev na področju prometa (TTSLEK);
4. kopijo potrdila o psihični sposobnosti za izdajo vozniškega dovoljenja za kategorije C1, С, D1, D in Ttm (tramvaj);
5. kopijo potrdila o opravljenem tečaju prve pomoči pri prometnih nesrečah za voznike;
6. izjavo, da nima običajnega prebivališča v drugi državi članici Evropske unije in da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica Evropske unije;
[…].“
13 Člen 15(2) uredbe št. 1/157 z dne 1. oktobra 2002 določa:
„Vozniki morajo za zamenjavo iz odstavka 1 predložiti dokumente iz člena 13(1), točke 1, 3 in 6, ter staro vozniško dovoljenje.“
14 V skladu s členom 178c(5) Zakon za Dvizhenieto po patishtata (zakon o cestnem prometu) se voznik, ki brez veljavnega potrdila o psihični sposobnosti opravlja taksi prevoze za svoj račun ali javni prevoz potnikov ali blaga, kaznuje z globo v višini 500 bolgarskih levov (BGN) (približno 255 EUR).
15 V skladu s členom 35, točka 3, Dopalnitelnite razporedbi na Zakona za izmenenie i dopalnenie na Zakona za dvizhenieto po patishtata (dodatne določbe k zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o cestnem prometu) se z zakonom o cestnem prometu izvajajo zahteve Direktive 2006/126.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
16 IL ima vozniško dovoljenje, ki velja za med drugim za motorna vozila kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E in TCT. Njegovo dovoljenje velja od 28. novembra 2019 do 28. novembra 2024.
17 Kontrolni organi so 4. avgusta 2021 opravili preverjanje, ko je IL z vlečnim vozilom, na katerem je bil priklopljen polpriklopnik, opravljal javni prevoz blaga. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da ni imel veljavnega potrdila o psihični sposobnosti. Njegovo zadnje potrdilo o psihični sposobnosti je bilo izdano 7. oktobra 2017 in je veljalo do 7. oktobra 2020.
18 Kontrolni organ je ugotovil prekršek zaradi kršitve člena 8(1) uredbe št. 36/2006, ker IL ni predložil veljavnega potrdila o psihični sposobnosti. Direktor območne direkcije uprave za motorna vozila v Plevnu je 24. avgusta 2021 na podlagi člena 178c(5) zakona o cestnem prometu sprejel odločbo, s katero je IL zaradi ugotovljene kršitve tega člena 8(1) naložil globo v višini 500 BGN (približno 255 EUR).
19 IL je to globo izpodbijal pri Rayonen sad Sevlievo (okrajno sodišče v Sevlievu, Bolgarija), pri čemer je v bistvu trdil, da sta člen 8(1) uredbe št. 36/2006 in globa iz člena 178c(5) zakona o cestnem prometu v nasprotju z določbami Direktive 2006/126.
20 To sodišče je ob sklicevanju na točko 4 Priloge III k tej direktivi presodilo, da država članica voznikom lahko naloži dodatne, strožje zahteve glede pogostosti rednih pregledov, in je s sodbo z dne 10. decembra 2021 potrdilo odločbo z dne 24. avgusta 2021.
21 IL je vložil kasacijsko pritožbi pri Administrativen sad – Gabrovo (upravno sodišče v Gabrovu, Bolgarija), predložitvenem sodišču, ki meni, da so določbe Direktive 2006/126 dvoumne in do neke mere protislovne.
22 Na eni strani poudarja, da bi morali v skladu z uvodno izjavo 9 te direktive vozniki vozil, namenjenih za prevoz oseb ali blaga, ob izdaji vozniškega dovoljenja in nato v rednih presledkih predložiti dokaz o izpolnjevanju minimalnih standardov psihofizične sposobnosti za vožnjo. V tej uvodni izjavi naj bi bilo izrecno priporočeno, da zdravstveni pregledi v zvezi s tem sovpadajo s podaljšanjem vozniškega dovoljenja in da so zato vezani na obdobje njegove veljavnosti. Na drugi strani pojasnjuje, da točka 4 Priloge III k Direktivi 2006/126 državam članicam omogoča, da v svoji nacionalni ureditvi določijo pogostost zdravstvenih pregledov, ki se jim zdi primerna za voznike iz skupine 2 (kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E), in da se ta pogostost lahko razlikuje od obdobja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
23 Glede na navedeno se predložitveno sodišče sprašuje, ali lahko države članice v skladu z določbami Direktive 2006/126 od voznikov iz skupine 2 zahtevajo, da opravijo zdravstvene preglede za ugotavljanje njihove psihične in duševne sposobnosti v presledkih, krajših od obdobja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in da predložijo ločen dokument, ki ni vozniško dovoljenje in ki potrjuje to sposobnost, ali pa za potrditev navedene sposobnosti zadostuje posedovanje vozniškega dovoljenja, veljavnega za te kategorije, saj je bila ta sposobnost ugotovljena že ob izdaji ali podaljšanju vozniškega dovoljenja.
24 Predložitveno sodišče se je s sklepom z dne 27. maja 2022, ki ga je sodno tajništvo Sodišča prejelo 30. maja 2022, odločilo vložiti dodatek k predlogu za sprejetje predhodne odločbe, v katerem navaja, da je bilo pred njim postavljeno tudi vprašanje, ali je sankcija, ki jo bolgarska zakonodaja določa za voznika, čigar vozniško dovoljenje za kategorije C, CE, Cl, C1E, D, DE, D1, D1E in TCT je veljavno, vendar kontrolnemu organu ne more predložiti potrdila o psihični sposobnosti, ker mu je potekla veljavnost, v nasprotju s časovno usklajenostjo obdobja veljavnosti vozniških dovoljenj in zdravstvenih pregledov fizične in duševne sposobnosti iz Direktive 2006/126, oziroma ali uporaba nacionalnih pravil organa za izrekanje kazni povzroča kršitev prava Unije.
25 V teh okoliščinah je Administrativen sad – Gabrovo (upravno sodišče v Gabrovu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali določbe Direktive 2006/126 državam članicam omogočajo, da od voznikov vozil kategorij С, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E zahtevajo, da v časovnih presledkih, ki so krajši od obdobja veljavnosti vozniškega dovoljenja, opravljajo zdravniški pregled, s katerim se ugotavlja njihova psihična in duševna sposobnost, v zvezi s tem pa zahtevajo poseben dokument (poleg vozniškega dovoljenja), ki potrjuje njihovo sposobnost? Ali pa veljavno vozniško dovoljenje za navedene kategorije potrjuje tudi psihično in duševno sposobnost voznika, saj je bila ta sposobnost ugotovljena že pri prvi izdaji oziroma podaljšanju vozniškega dovoljenja?
2. Ali je v skladu s členom 7(1) Direktive [2006/126] ter uvodnima izjavama 8 in 9 te direktive dopustna nacionalna ureditev, kot je obravnavana v tem postopku, ki – poleg minimalnih zahtev za vozniški izpit (Priloga II k Direktivi [2006/126]) in minimalnih meril glede psihofizične sposobnosti (Priloga III k Direktivi [2006/126]) – določa dodatne pogoje, s katerimi se ugotavlja psihična sposobnost voznikov, ki prevažajo potnike in/ali blago?
3. Če je odgovor na [drugo] vprašanje pritrdilen: ali se za te zahteve uporablja ureditev o časovni usklajenosti administrativne veljavnosti vozniških dovoljenj in zdravniških pregledov pri uporabi minimalnih meril glede psihofizične sposobnosti, ki jo določa Direktiva [2006/126], zlasti njena uvodna izjava 9, četrti stavek, in njen člen 7(3)?“
Vprašanja za predhodno odločanje
26 Predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7(1) in (3) Direktive 2006/126 razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica imetnikom vozniškega dovoljenja za vozila kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, izdanega v skladu s to direktivo, katerih psihofizična sposobnost za vožnjo je bila ob izdaji tega vozniškega dovoljenja preverjena in ki želijo opravljati poklic voznika motornega vozila, namenjenega prevozu oseb ali blaga, naloži, da imajo poleg vozniškega dovoljenja tudi potrdilo o psihični sposobnosti, katerega obdobje veljavnosti je krajše od obdobja veljavnosti navedenega vozniškega dovoljenja.
27 V zvezi s tem je treba opozoriti, da se z Direktivo 2006/126, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 8, harmonizirajo minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja iz njenega člena 1. Te zahteve so določene zlasti v členih 4 in 7 te direktive in se med drugim nanašajo na najnižjo zahtevano starost, zmožnost vožnje, preizkuse, ki jih mora kandidat opraviti, in na prebivališče kandidata, ki mora biti na ozemlju države članice, ki izda dovoljenje. Namen te harmonizacije zahtev za pridobitev vozniškega dovoljenja je zlasti določiti predpogoje, potrebne za vzajemno priznavanje navedenega dovoljenja, in z njo se sledi tudi cilju navedene direktive o prispevanju k izboljšanju prometne varnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 26. oktobra 2017, I, C‑195/16, EU:C:2017:815, točke 43, 44 in 51).
28 V skladu s členom 7(1)(a) Direktive 2006/126 se vozniška dovoljenja izdajo le kandidatom, ki so opravili preizkus spretnosti in ravnanja ter teoretični preizkus in ki izpolnjujejo minimalne standarde fizične in duševne sposobnosti v skladu z določbami Prilog II in III k tej direktivi. Poleg tega člen 7(3)(a) navedene direktive zahteva, da je podaljšanje vozniškega dovoljenja pogojeno z izpolnjevanjem teh minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za imetnike vozniških dovoljenj za vozila kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E.
29 Zato iz teh določb Direktive 2006/126 izhaja, da je duševna sposobnost imetnikov vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, vključno z osebami, ki so poklicni vozniki, ocenjena in potrjena že ob izdaji in podaljšanju teh dovoljenj, in sicer zlasti zaradi upoštevanja zahteve po prometni varnosti.
30 V tem okviru je treba v zvezi s psihofizično sposobnostjo za vožnjo na eni strani poudariti, da lahko država članica v skladu s točko 5 Priloge III k Direktivi 2006/126 za vsako izdajo vozniškega dovoljenja ali za njegovo poznejše podaljšanje zahteva strožji zdravniški pregled od tistih, ki so navedeni v tej prilogi (glej v tem smislu sodbo z dne 1. marca 2012, Akyüz, C‑467/10, EU:C:2012:112, točka 54).
31 Na drugi strani točka 13.2 te Priloge III glede voznikov iz skupine 2, to je voznikov vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, kot je IL, pristojnim zdravstvenim organom držav članic omogoča, da pretehtajo dodatna tveganja in nevarnosti, povezane z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine. Če te države članice določijo zdravstvene preglede, ki jih morajo opraviti vozniki iz skupine 2, lahko za te voznike tako uvedejo strožje zahteve kot za voznike iz skupine 1, da bi se odkrile morebitne „duševne motnje“, kot so navedene v točki 13.2 Priloge III k Direktivi 2006/126.
32 Poleg tega je treba ugotoviti, da so v točkah 13.1 in 13.2 Priloge III k Direktivi 2006/126 podrobneje navedene duševne motnje, ki jih je treba upoštevati. Med njimi so v točki 13.1 navedene „resne duševne motnje, […] pridobljene zaradi […] šoka […]“, pri čemer se izraz „šok“ lahko nanaša med drugim na vse duševne motnje, nenamerno povzročene z zunanjimi vplivi. V tej določbi so omenjene tudi „osebnostne napake, ki vodijo v resno poslabšanje razsodnosti, vedenja ali prilagodljivosti“.
33 V zvezi s tem je bolgarska vlada v pisnem stališču navedla, da je namen zakonodaje iz postopka v glavni stvari ugotoviti psihično sposobnost za vožnjo motornih vozil brez tveganja povzročitve prometne nesreče glede na psihološke lastnosti, pomembne za poklic. Tako naj bi bilo po pregledu psihične sposobnosti, ki ga določa ta ureditev, mogoče pridobiti zlasti napoved prihodnjega obnašanja zadevne osebe na cesti in tveganja povzročitve nesreč, in sicer na podlagi povsem psiholoških in nemedicinskih meril.
34 Če bi predložitveno sodišče v teh okoliščinah potrdilo, da se test psihične sposobnosti, ki ga določa navedena ureditev, po obsegu in ciljih razlikuje od pregleda duševne sposobnosti, določenega z Direktivo 2006/126, psihološkega testa, ki ne temelji na zahtevah iz te direktive in ki torej ni zdravniški pregled v smislu Priloge III k navedeni direktivi, ne bi bilo mogoče šteti za skladnega s pravom Unije. Ogrozil bi dobro delovanje sistema, vzpostavljenega s to direktivo, katere namen je osebam, ki izpolnjujejo v njej navedene pogoje, omogočiti, da dokažejo sposobnosti, potrebne za vožnjo vozil zadevne kategorije. Kot namreč izhaja iz stališča bolgarske vlade, morajo poklicni vozniki nujno imeti veljavno vozniško dovoljenje, s čimer se predpostavlja, da izpolnjujejo standarde psihofizične sposobnosti, kot so določeni v Prilogi III k Direktivi 2006/126, ter standarde spretnosti in ravnanj, povezanih z vožnjo motornega vozila zadevne kategorije, ki so navedeni v Prilogi II k tej direktivi. S temi standardi pa se zahteva celostna presoja kandidatovega profila, zlasti ob upoštevanju njegovega ravnanja in njegove sposobnosti za varno vožnjo.
35 Če pa bi predložitveno sodišče menilo, da test psihične sposobnosti iz postopka v glavni stvari stremi k uvrstitvi v okvir diskrecijske pravice, ki je državam članicam prepuščena glede strožjih zdravniških pregledov in ki je navedena v točkah 30 in 31 te sodbe, je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso minimalna harmonizacija državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali sprejmejo strožje ukrepe, vendar le če ti niso taki, da bi resno ogrozili rezultat, ki ga določa zadevna direktiva, in če so v skladu s Pogodbo DEU. V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da je take ukrepe, čeprav so omejevalni, mogoče upravičiti, če ustrezajo nujnemu razlogu v splošnem interesu, če je z njimi mogoče zagotoviti uresničitev cilja, ki mu sledijo, in če ne presegajo tega, kar je potrebno za njegovo dosego (sodba z dne 7. julija 2016, Muladi, C‑447/15, EU:C:2016:533, točki 43 in 44 ter navedena sodna praksa).
36 Iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče – s pridržkom preverjanj, ki jih mora v zvezi s tem opraviti predložitveno sodišče – pa ni razvidno, da bi bil namen ureditve iz postopka v glavni stvari odzvati se na dodatna in posebna tveganja in nevarnosti za prometno varnost, povezana z duševno sposobnostjo, ki se zahteva za voznike iz skupine 2. Na podlagi pojasnil bolgarske vlade na prvi pogled namreč ni mogoče sklepati, da je namen testa psihične sposobnosti iz postopka v glavni stvari z večjo natančnostjo oziroma bolj poglobljeno odkrivati morebitne duševne motnje – kot so tiste iz točk 13.1 in 13.2 Priloge III k Direktivi 2006/126 – za to skupino voznikov, ki bi lahko ogrozili prometno varnost. Zato je očitno, da ta ureditev presega to, kar je potrebno za zagotovitev cilja prometne varnosti, in s tem, da voznikom nalaga, da morajo poleg veljavnega vozniškega dovoljenja imeti še potrdilo o psihični sposobnosti, lahko resno ogroža rezultat, določen z Direktivo 2006/126.
37 V teh okoliščinah bi namreč to, da se imetnikom veljavnega vozniškega dovoljenja naloži, da morajo poleg tega imeti tako ločeno potrdilo o psihični sposobnosti, pomenilo dodatno nedopustno zahtevo, saj je treba vozniško dovoljenje, ki ga država članica izda v skladu s členom 1(1) Direktive 2006/126, šteti za dokaz, da je imetnik tega dovoljenja na dan, ko mu je bilo navedeno dovoljenje izdano, izpolnjeval pogoje za izdajo iz te direktive (glej v tem smislu sodbi z dne 26. aprila 2012, Hofmann, C‑419/10, EU:C:2012:240, točka 46, in z dne 29. aprila 2021, Stadt Karlsruhe (Priznanje podaljšanega vozniškega dovoljenja), C‑47/20, EU:C:2021:332, točka 28 in navedena sodna praksa), in to vozniško dovoljenje ima torej potrebno dokazno vrednost o duševni sposobnosti za vožnjo motornega vozila upoštevne kategorije.
38 Direktiva 2006/126 sicer predvideva le minimalno harmonizacijo nacionalnih določb v zvezi s pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja, vendar določa izčrpno harmonizacijo dokumentov, ki dokazujejo pravico do vožnje in ki jih morajo države članice priznati v skladu s členom 2(1) te direktive (glej v tem smislu sodbi z dne 26. oktobra 2017, I, C‑195/16, EU:C:2017:815, točka 57, in z dne 29. aprila 2021, Stadt Pforzheim (Podatki na vozniškem dovoljenju), C‑56/20, EU:C:2021:333, točka 42). Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 63 sklepnih predlogov, je soobstoj vozniškega dovoljenja, izdanega v skladu z Direktivo 2006/126, in vseh drugih nacionalnih dokumentov, ki v bistvu izpolnjujejo isto funkcijo, zato izključen.
39 Države članice prav tako nimajo možnosti, da bi zahtevale dokaz o duševni sposobnosti za vožnjo v časovnih presledkih, ki so krajši od obdobja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
40 Na prvem mestu, v skladu s členom 7(2)(b) Direktive 2006/126 imajo namreč dovoljenja, ki jih izdajo države članice za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, upravno veljavnost pet let, člen 7(3)(a) te direktive pa zahteva, da morajo biti za podaljšanje vozniškega dovoljenja izpolnjeni minimalni standardi psihofizične sposobnosti, ki so za imetnike vozniških dovoljenj teh kategorij določeni v Prilogi III k navedeni direktivi.
41 Na drugem mestu, čeprav je res, prvič, da točka 4 Priloge III k Direktivi 2006/126 v francoski različici določa, da „morajo [kandidati] pred prvo izdajo vozniškega dovoljenja opraviti zdravstvene preglede, nato pa je treba voznike pregledati v skladu z veljavnim nacionalnim sistemom v državi članici običajnega prebivališča ob vsakem podaljšanju vozniškega dovoljenja“, in drugič, da tega zadnjega dela stavka v bolgarski različici ni, je na podlagi različnih jezikovnih različic zadnjenavedene določbe mogoče sklepati, kot izhaja iz točk 49 in 50 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, da je treba to določbo razlagati tako, da je treba zadevni pregled opraviti ob podaljšanju vozniškega dovoljenja.
42 Dejstvo, da se bolgarska in francoska različica točke 4 Priloge III k Direktivi 2006/126 ne ujemata popolnoma z drugimi jezikovnimi različicami Direktive 2006/126, ne more pripeljati do drugačne razlage te določbe.
43 V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč nujnost enotne uporabe in zato enotne razlage akta Unije izključuje, da bi se ta akt obravnaval ločeno v eni od svojih različic, ter zahteva, da se razlaga na podlagi resnične volje njegovega avtorja in cilja, ki mu ta sledi, zlasti ob upoštevanju različic v vseh jezikih (glej v tem smislu sodbe z dne 12. novembra 1969, Stauder, 29/69, EU:C:1969:57, točki 2 in 3; z dne 12. decembra 2013, X, C‑486/12, EU:C:2013:836, točka 19, in z dne 15. maja 2014, Timmel, C‑359/12, EU:C:2014:325, točka 63).
44 Iz drugih jezikovnih različic Direktive 2006/126 pa jasno izhaja, da je zakonodajalec Unije želel doseči sovpadanje zdravstvenih pregledov in podaljšanja vozniškega dovoljenja, pri čemer v zadevnih določbah ni navedena možnost, da lahko države članice določijo krajše presledke med zdravstvenimi pregledi za voznike iz skupine 2. Kot je navedlo predložitveno sodišče, to razlago potrjuje četrti stavek uvodne izjave 9 navedene direktive, ki izrecno določa, da bi morali ti pregledi sovpadati s podaljšanjem vozniških dovoljenj in bi zato morali biti vezani na obdobje veljavnosti dovoljenja.
45 Poleg tega, čeprav člen 7(3), peti odstavek, Direktive 2006/126 državam članicam izjemoma dovoljuje, da v posameznih primerih omejijo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za katero koli kategorijo „v primeru, da se zdi nujno pogosteje izvajati zdravniške preglede“, da se zagotovi prometna varnost, ta določba potrjuje, da morajo zdravstveni pregledi sovpadati s podaljšanjem vozniškega dovoljenja in da mora biti njihova pogostost določena z obdobjem veljavnosti tega dovoljenja.
46 Nazadnje, poudariti je treba tudi, kot je navedla Evropska komisija, da je pravo Unije v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari že vsebovalo ureditev na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi se upoštevale varnostne zahteve, povezane s prevozom blaga in potnikov, in sicer Direktivo 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 7, str. 441), ki ni vsebovala nobene posebne ali dodatne zahteve glede ocene duševne sposobnosti poklicnih voznikov v primerjavi z zahtevami iz Direktive 2006/126.
47 Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 7(1) in (3) Direktive 2006/126 razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica imetnikom vozniškega dovoljenja za vozila kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, izdanega v skladu s to direktivo, katerih psihofizična sposobnost za vožnjo je bila ob izdaji tega vozniškega dovoljenja preverjena in ki želijo opravljati poklic voznika motornega vozila, namenjenega prevozu oseb ali blaga, naloži, da imajo poleg vozniškega dovoljenja tudi potrdilo o psihični sposobnosti, katerega obdobje veljavnosti je krajše od obdobja veljavnosti navedenega vozniškega dovoljenja.
Stroški
48 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Člen 7(1) in (3) Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih
je treba razlagati tako, da
nasprotuje temu, da država članica imetnikom vozniškega dovoljenja za vozila kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, izdanega v skladu s to direktivo, katerih psihofizična sposobnost za vožnjo je bila ob izdaji tega vozniškega dovoljenja preverjena in ki želijo opravljati poklic voznika motornega vozila, namenjenega prevozu oseb ali blaga, naloži, da imajo poleg vozniškega dovoljenja tudi potrdilo o psihični sposobnosti, katerega obdobje veljavnosti je krajše od obdobja veljavnosti navedenega vozniškega dovoljenja.
Podpisi