Obvestilo v UL

 

Tožba Cargill B.V. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 14. aprila 2004

(Zadeva T-142/04)

(Jezik postopka: nizozemščina)

Cargill B.V., s sedežem v Hagu (Nizozemska), ki ga zastopata H.J. Bronkhorst in J.F. van Nouhuys, odvetnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 14. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

razglasi za nično odločbo Komisije Evropskih skupnosti z dne 5. januarja 2004, naslovljena na tožečo stranko;

Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije s katero je bilo odločeno, da odpust uvoznih dajtev v predmetni zadevi ni upravičen. Odločba je bila sprejeta po tem, ko je Sodišče v zadevi Kraljevina Nizozemska proti Komisiji, C-156/00, razglasilo za nično odločbo Komisije K/2000/485 kon. ¹.

Tožeča stranka je v Evropsko skupnost v skladu s postopkom aktivnega oplemenitenja uvozila koruzo, ki je bila namenjena predelavi v glukozo in ponovnemu izvozu. Tožeča stranka je imela vsa potrebna dovoljenja za enakovredno nadomestitev. V izpodbijani odločbi je Komisija navedla, da izvožena glukoza ni bila pridobljena izključno iz koruze, temveč je bila uporabljena tudi pšenica, ki izvira iz notranjega trga. Nizozemski organi so izterjali v zvezi s tem dolgovane dajatve. V izpodbijani odločbi je Komisija zavrnila zahtevo za odpust navedenega dolga.

V utemeljitev tožbenega zahtevka tožeča stranka navaja prvič, krištev pravice do obrambe. Še posebej zatrjuje kršitev pravice biti zaslišan in pravice do vpogleda v spis.

Tožeča stranka zatrjuje tudi kršitev člena 13 Uredbe št. 1430/79² ter kršitev člena 239 Uredbe št. 2913/92³ kot tudi členov 905-909 Uredbe št. 2454/93⁴. Tožeča stranka prav tako zatrjuje kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES.

Po stališču tožeče stranke je Komisija napačno ugotovila, da tožeča stranka očitno ni izpolnila pogojev, ki jih je navedla Komisija v dovoljenju za aktivno oplemenitenje. Po mnjenu tožeče stranke je izvozu namenjena glukoza, pridobljena iz koruze in pšenice, imela enake značilnosti kot glukoza pridobljena izključno iz koruze. Zato tožeča stranka meni, da oba proizvoda spadata v isto postavko skupne carinske nomenklature. Po njenem mnenju je edina nepravilnost, ki se ji lahko očita ta, da je deloma opravila izvoz po izteku roka šestih mesecev, ki je bil določen v dovoljenju.

Tožeča stranka na koncu zatrjuje tudi kršitev načela sorazmernosti.

____________

¹ - Sodba Sodišča z dne 13. marca 2003 v zadevi Nizozemska proti Komisiji , C-156/00, Recueil, str. I-2527.

² - Uredba Sveta (EGS) št. 1430/79 z dne 2. julija 1979 o povračilu ali odpustu izvoznih ali uvoznih dajatev (UL L 175, str. 1).

³ - Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302. str. 1).

⁴ - Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti.