Zadeva T‑480/15
Agria Polska sp. z o.o. in drugi
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazum – Zloraba prevladujočega položaja – Trg za distribucijo fitofarmacevtskih sredstev – Sklep o zavrnitvi pritožbe – Domnevno protikonkurenčno ravnanje proizvajalcev in distributerjev – Skupna ali usklajena vložitev pritožb proizvajalcev in distributerjev pri upravnih in kazenskih organih – Prijava domnevnih kršitev vzporednih uvoznikov glede predpisov, ki se uporabljajo – Upravni nadzor, ki ga nato opravijo upravni organi – Naložitev upravnih in kazenskih sankcij vzporednim uvoznikom s strani nacionalnih organov – Enačenje vložitev pritožb proizvajalcev in distributerjev z zlonamernimi tožbami ali z zlorabami upravnih postopkov – Neobstoj interesa Unije – Pravica do učinkovitega sodnega varstva“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 16. maja 2017
1. Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Odločba Komisije o ustavitvi postopka – Diskrecijska pravica Komisije – Meje – Obrazložitev odločbe o ustavitvi postopka – Obseg – Sodni nadzor – Obseg
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 105(1) PDEU)
2. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Istočasne prijave konkurenčnega podjetja pred pristojnimi nacionalnimi organi – Dopustnost
(člen 101 PDEU)
3. Konkurenca – Pravila Unije – Stvarno področje uporabe – Nadzori in pregoni, ki jih nacionalni organi opravijo po prijavah konkurenčnih podjetij – Izključitev
(člena 101 PDEU in 102 PDEU)
4. Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem – Prijava konkurenčnega podjetja pred pristojnimi nacionalnimi organi – Vključitev – Merila presoje – Ozka razlaga
(člen 102 PDEU)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Komisijina določitev prednosti – Upoštevanje interesa Unije za preiskavo zadeve – Diskrecijska pravica Komisije – Zadeva, ki lahko prispeva k razvoju konkurenčnega prava
(člena 101 PDEU in 102 PDEU)
6. Konkurenca – Pravila Unije – Uporaba s strani nacionalnih sodišč – Tožba za povrnitev škode, nastale zaradi kršitev pravil o konkurenci
(člena 101 PDEU in 102 PDEU, Uredba Sveta št. 1/2003, člen 6)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Obveznost voditi preiskavo in s sklepom odločiti o obstoju kršitve – Neobstoj – Predhodna zavrnitev podobne pritožbe s strani nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco – Neupoštevnost
(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 7; Obvestilo Komisije 2004/C 101/03)
8. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Predmet – Ugotovitev neizpolnitev obveznosti držav članic – Izključitev
(člena 101 PDEU in 102 PDEU, Uredba Sveta št. 1/2003, člen 7)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 34 do 39.)
2. Člen 101 PDEU ostro nasprotuje vsakršnemu navezovanju neposrednih ali posrednih stikov med gospodarskimi subjekti, katerih cilj ali posledica je bodisi vpliv na ravnanje dejanskega ali morebitnega konkurenta na trgu bodisi razkritje ravnanja na trgu, za katero so se odločili ali ki se ga nameravajo držati, takemu konkurentu.
Vendar gospodarski subjekti ohranijo pravico, da se inteligentno prilagodijo ugotovljenemu ali pričakovanemu ravnanju konkurentov. Tako lahko podjetja delujejo zlasti v obrambo svojih legitimnih interesov, če njihovi konkurenti morebiti kršijo določbe, ki se uporabljajo, kot so pravila o trgovini s fitofarmacevtskimi sredstvi. V tem okviru je lahko zakonito, da podjetja obvestijo pristojne nacionalne organe, da njihovi konkurenti morebiti kršijo veljavne določbe, in da po potrebi sodelujejo s temi organi v okviru nadzorov, ki bi jih lahko ti začeli izvajati.
(Glej točke 44, 47 in 48.)
3. Odločitve pristojnih nacionalnih organov, da se opravijo nadzori na podlagi dokumentov ali na kraju samem in da se zoper podjetja, osumljena nezakonitih ravnanj, začnejo upravni in kazenski postopki, je treba pripisati navedenim nacionalnim organom, ki delujejo v javnem interesu in katerih odločitve glede tega spadajo v njihovo polje proste presoje. Taka ravnanja in odločbe organov držav članic, ki ne ravnajo v okviru vezane pristojnosti, tako ne spadajo na področje uporabe členov 101 in 102 PDEU, ker je namen teh členov le urejanje ravnanja podjetij.
Okoliščina, da naj bi na te organe pri njihovi odločitvi, da opravijo nadzor zaradi njihovega postopka, vplivala konkurenčna podjetja, ni taka, da bi njihovim odločitvam odvzela naravo odločb nacionalnih organov.
(Glej točki 49 in 55.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 65 do 72.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 73.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 80 do 84.)
7. Člen 7 Uredbe št. 1/2003 pritožniku ne daje pravice od Komisije zahtevati, da sprejme dokončni sklep glede obstoja ali neobstoja zatrjevanih kršitev člena 101 in/ali 102 PDEU, in tudi ne zavezuje Komisije k temu, da nadaljuje postopek, ne glede na okoliščine, do končne odločitve, čeprav je pritožbo, podobno tej, ki ji je bila predložena, predhodno že zavrnil – lahko tudi napačno – nacionalni organ, pristojen za konkurenco.
Poleg tega priznati, da bi morala Komisija v takem primeru sistematično začeti preiskavo, ne bi bilo v skladu s ciljem člena 13(2) Uredbe št. 1/2003, ki je – z vidika učinkovitosti – vzpostaviti najboljšo porazdelitev sredstev znotraj evropske mreže za konkurenco. Niti Uredba št. 1/2003 niti Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco, nikakor ne ustvarjata pravic ali pričakovanj za podjetje glede tega, da bo njegovo zadevo obravnaval dani organ, pristojen za konkurenco, in da bi glede na okoliščine primera imelo korist od zbranih dokazov, ki bi jih pridobil ta organ s svojimi preiskovalnimi pooblastili.
(Glej točki 94 in 95.)
8. Ugotavljanje morebitnih kršitev organov, tudi sodnih, držav članic, ne spada pod postopek, določen v členu 7 Uredbe št. 1/2003, saj to spada pod postopek zaradi neizpolnitve obveznosti iz člena 258 PDEU. V zvezi s tem ni dovoljeno zaobiti pravil, ki se dejansko uporabljajo, s tem, da se skuša iz člena 258 PDEU izvzeti postopek, ki ga ureja Pogodba, in ga umetno postaviti pod pravila iz Uredbe št. 1/2003.
(Glej točko 97.)