Tožba, vložena 20. novembra 2015 – Panzeri/Parlament in Komisija
(Zadeva T-677/15)
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Tožeča stranka: Pier Antonio Panzeri (Calusco d’Adda, Italija) (zastopnik: C. Cerami, odvetnik)
Toženi stranki: Evropski parlament, Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
primarno: tožbi ugodi in izpodbijani akt razglasi za ničen, ker je nezakonit;
podredno: zadevo vrne generalnemu sekretarju Evropskega parlamenta, da pravično znova določi znesek, katerega vračilo se zahteva;
toženima strankama naloži plačilo stroškov tega postopka;
upošteva vsakršen zakonski pridržek in možnost navajanja trditev, vključno z vložitvijo predloga za povračilo morebitnih zneskov, ki bi bili nakazani medio tempore, skupaj z obrestmi in revalorizacijo, v skladu z izpodbijanim nalogom.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba je vložena zoper dopis št. 315070 Generalnega direktorata za finance Evropskega parlamenta – Direkcija za finančne in socialne pravice poslancev, z dne 21. septembra 2015, ki vsebuje opomin tožeči stranki za plačilo 83.764,00 EUR, in zoper dopis generalnega sekretarja Evropskega parlamenta št. 312998 z dne 27. julija 2012 sestavljen v angleščini, ki vsebuje obrazložitev opomina št. 315070 z dne 21. septembra 2015, ter zoper vsak drug akt, ki je predhoden, povezan ali poznejši od zgoraj navedenih aktov.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.
Prvi tožbeni razlog: kršitev materialnega predpisa iz člena 81 Uredbe (EU) št. 966/2012; kršitev načela razumnega roka; zastaranje terjatve, ki jo uveljavlja Unija.
V zvezi s tem se zatrjuje, da je terjatev v znesku 83.764,34 EUR, katere vračilo Parlament od P. A. Panzerija zahteva po upravni poti, zastarana v smislu člena 81(1) Uredbe (EU) št. 966/2012; dejstva, ki so podlaga za zatrjevano terjatev Unije, se namreč nanašajo izključno na petletno obdobje 2004-2009, medtem ko je bil plačilni nalog Direkcije izdan šele 21. septembra 2015, in je torej očitno prepozen.
Drugi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, ki je določen v členih 1, 4(6), 6(5) in 9 ter v uvodni izjavi 10 Uredbe (ES) št. 1073/1999, bistvena kršitev postopka iz člena 4 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki so ga sklenili Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija ; nepristojnost OLAF; kršitev načela sorazmernosti in razumnosti ter neobstoj preiskave in presoje.V zvezi s tem je navedeno, da je bilo pri postopku, ki ga je izvedel OLAF, storjenih več napak, saj naj bi bilo P. A. Panzeriju onemogočeno, da poda svoje stališče v kontradiktornem postopku, ne bi naj bilo sprejeto končno poročilo o preiskavi, celoten postopek preiskave OLAF pa naj bi bil izveden v nasprotju s členom 6(5) Uredbe (ES) št. 1073/1999, saj se je začel 23. novembra 2009 in (domnevno) končal šele julija 2012. Poleg tega OLAF glede na majhen pomen ravnanj, ki se očitajo tožeči stranki, ni mogel biti pristojen, zaradi česar je kršeno tudi načelo sorazmernosti.Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 55 PEU, členov 20 PDEU in 24(4) PDEU; bistvena kršitev postopka iz člena 7(1) Sklepa Evropskega parlamenta 2005/684/ES (o sprejetju statuta poslancev Evro
pskega parlamenta).Po navedbah tožeče stranke je bil dopis generalnega sekretarja Evropskega parlamenta št. 312998 z dne 27. julija 2012, ki vsebuje edine očitke, s katerimi je bil P. A. Panzeri dejansko seznanjen, sestavljen v angleškem jeziku. To naj bi pomenilo kršitev številnih določb Pogodb in Statuta poslancev Evropskega parlamenta, s katerimi se vsem državljanom Unije, vključno z Evropskimi poslanci, zagotavlja pravico, da z vsemi institucijami Unije komunicirajo, tako ustno kot pisno, v svojem maternem jeziku.Četrti tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, ki
je določen v členih 62 in 68 Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008; bistvena kršitev postopka, ki je določen v členu 14(2) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov posl
ancem Evropskega parlamenta; neobstoj akta in neobstoj obrazložitve.V zvezi s tem je pojasnjeno, da generalni sekretar ni sprejel končnega sklepa (ali vsaj tega ni sporočil P. A. Panzeriju), na podlagi katerega je bil izdan plačilni nalog, ki se izpodbija v tej zadevi. To naj bi seveda imelo za posledico neobstoj obrazložitve, če ne že neobstoj končnega akta. Ne bi naj bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 14(2) Pravilnika.
____________