Zadeva T-346/10

Borax Europe Ltd

proti

Evropski agenciji za kemikalije (ECHA)

„Ničnostna tožba – REACH – Opredelitev borove kisline in brezvodnega dinatrijevega tetraborata kot izjemno problematičnih snovi – Neobstoj neposrednega zadevanja − Nedopustnost“

Povzetek sklepa

Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Neposredno zadevanje – Merila – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA), s katero so borati opredeljeni kot izjemno problematične snovi

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 7(2) in (3), 31(9)(a), 33, 34(a) in 59 ter Priloga XIV)

Neposredno zadevanje tožeče stranke kot pogoj za dopustnost ničnostne tožbe, ki jo vloži fizična ali pravna oseba zoper odločbo, ki ni naslovljena nanjo, zahteva, da ima sporni ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika in da naslovnikom tega ukrepa, ki so odgovorni za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil.

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA), s katero so borati opredeljeni kot izjemno problematične snovi glede na njihovo vključitev na seznam iz Priloge XIV k Uredbi št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije, kakor je bila spremenjena, nima neposrednih učinkov na pravni položaj tožeče stranke, uvoznice boratov, glede na obveznosti iz navedene določbe, ker je dokazano, prvič, da opredelitev boratov kot izjemno problematičnih snovi po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ni nova informacija, ki lahko vpliva na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nova informacija o nevarnostih v smislu člena 31(9)(a) navedene uredbe, tako da tožeči stranki ni treba posodobiti varnostnega lista, in drugič, da se obveznosti obveščanja, ki izhajajo iz člena 7(2) in člena 33 ter člena 34(a) iste uredbe, ne nanašajo na tožečo stranko.

Poleg tega samo dejstvo, da lahko akt vpliva na stvarni položaj tožeče stranke, ne zadostuje za sklepanje, da jo neposredno zadeva. Le obstoj posebnih okoliščin bi lahko posamezniku, ki trdi, da akt vpliva na njegov položaj na trgu, omogočil, da sproži postopek na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU. Tožeča stranka, ki trdi le, da bodo njene stranke nerade še naprej kupovale proizvode, navedene na seznamu snovi kandidatk, ne dokazuje obstoja takih posebnih okoliščin.

(Glej točke 22, 38 in od 44 do 46.)