Language of document :

Tožba, vložena 24. julija 2014 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-548/14)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: A. Rubio González, Abogado del Estado)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–    razglasi za delno nično Odločbo z dne 15. maja 2014, s katero je ugotovljeno, da je v konkretnem primeru odpust uvoznih dajatev za določen uvoz utemeljen, za drugega pa ne (spis REM 03/2013) in

–    toženi instituciji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 220(2)(b), peti pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307)

–    V zvezi s tem navaja, da se sporočilo uvoznikom, objavljeno 21. maja 2010, nanaša izključno na uvoze pripravkov tuna iz Kolumbije in Salvadorja, ne da bi bil vključen Ekvador, in s samo splošno opombo v smislu, da ni mogoče izključiti nepravilnosti v drugih državah v zvezi s kumulacijo porekla. Objavljeno sporočilo izpolnjuje prejšnje zahteve za katero koli sporočilo glede Kolumbije in Salvadorja, vendar ga ni mogoče arbitrarno razširiti na druge države samo zaradi dejstva, da vključuje splošno opombo glede same možnosti, da obstajajo nepravilnosti.

Drugi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 239 Carinskega zakonika Skupnosti

V zvezi s tem zatrjuje, da se v obravnavanem primeru vsak postopek pridobitve potrdil o poreklu izvede v skladu s pravili, ki jih v ta namen sprejmejo pristojni organi, ki nepravilno uporabljajo zakonodajo in ne izpolnjujejo svojih obveznosti na področju izdajanja potrdil in nadzora nad ustreznim delovanjem sistema. Poleg tega gre za trajajoče ravnanje, ki prispeva k ustvarjanju legitimnih pričakovanj gospodarskih subjektov. Zato so izpolnjene zahteve za priznanje posebnega položaja v okviru preferencialnih režimov.Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 220(2)(b), peti pododstavek, Carinskega zakonika Skupnosti v povezavi s pravilom regionalne kumulacije iz Izvedbene uredbe–    Glede tega navaja, da ker se pripadnost isti regionalni skupini neposredno povezuje s pravilom regionalne kumulacije in sporočilo vključuje kumulacijo v svoji splošni opombi glede možnosti obstoja nepravilnosti, to nikakor ne more vplivati na pravico sklicevanja na dobro vero v zvezi s transakcijami, v katerih se ni uporabilo pravilo o kumulaciji z državami, na katere se nanaša to sporočilo. V tem primeru se omejitev ne more uporabiti za tiste uvoze, ki se ne nanašajo na proizvode s poreklom iz Kolumbije in Salvadorja.