SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 15. januarja 2013(*)
„ FEDER – Znižanje finančne pomoči – Pomoč za operativni integrirani program cilj 1 (2000–2006) za regijo Andaluzijo (Španija) – Člen 39(3)(b) Uredbe (ES) št. 1260/1999 – Rok treh mesecev – Direktiva 93/36/EGS – Postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa“
V zadevi T‑54/11,
Kraljevina Španija, ki jo je najprej zastopal M. Muñoz Pérez, nato S. Martínez-Lage Sobredo in na koncu A. Rubio González in N. Díaz Abad, abogados del Estado,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata A. Steiblytė in J. Baquero Cruz, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2010) 7700 final z dne 16. novembra 2010, s katerim je bila zmanjšana pomoč iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za operativni integrirani program cilj 1 za Andaluzijo (2000–2006) v delu, v katerem nalaga stoodstotni finančni popravek za izdatke, financirane iz ESRR v zvezi s pogodbama št. 2075/2003 in 2120/2005,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi O. Czúcz, predsednik, I. Labucka (poročevalka), sodnica, in D. Gratsias, sodnik,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. junija 2012
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1), ki je bila sprejeta v okviru politike gospodarske in socialne kohezije Evropske unije, je namenjena zmanjšanju razvojnih razlik med različnimi regijami v Uniji ter spodbujanju gospodarske in socialne kohezije. Namenjena je izboljšanju učinkovitosti skupnostnih strukturnih posegov, poenostavlja delovanje skladov, zlasti z zmanjševanjem števila prioritetnih intervencijskih ciljev s sedmih, v obdobju med letoma 1994 in 1999, na tri, v obdobju med letoma 2000 in 2006, in podrobneje določa odgovornosti držav članic in Unije pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju, ocenjevanju in nadzoru.
2 Komisija Evropskih skupnosti je z Odločbo C(2000) 3965 z dne 29. decembra 2000 odobrila operativni integrirani program cilj 1 za Andaluzijo (Španija) (2000–2006) in določila maksimalni prispevek strukturnih skladov v višini 6.152.700.000,00 EUR. Ta odločba je bila večkrat spremenjen, nazadnje z Odločbo Komisije C(2007) 1782 z dne 16. februarja 2007 o določitvi maksimalnega prispevka Evropskega sklada za regionalni razvoj (FEDER) v višini 6.427.411.070,00 EUR.
3 Eden od projektov, vključenih v to pomoč, je obsegal uvedbo zdravstvene kartice andaluzijske zdravstvene službe (projet Tarjeta sanitaria del Servicio Andaluz de Salud), katere namen je bil razvoj in uporaba posamezne elektronske zdravstvene kartoteke za vsakega prebivalca Avtonomne skupnosti Andaluzije, ki omogoča dostop tudi strokovnjakom iz te skupnosti.
4 Projekt temelji na sporazumu o sodelovanju z dne 24. julija 1995, ki je bil sklenjen med centralno državno upravo (ministrstvo za delo) in regionalno vlado (Junta de Andalucía) zaradi uporabe posamezne zdravstvene kartice, skupne za zdravstvene storitve – ki jih izvaja andaluzijska regionalna vlada – in za socialno varnost – izvaja jih centralna državna uprava. Izvajanje tega sporazuma je obsegalo zagotovitev informacijskega sistema Centros de Salud (zdravstveni centri) (prva pomoč) v različnih provincah Andaluzije (Almería, Córdoba, Jaén, Málaga, Cádiz).
5 Pozneje je andaluzijska zdravstvena služba (v nadaljevanju: SAS) dokončala informatizacijo drugih provinc z izvedbo projekta, imenovanega Diraya, z zasnovanjem uvedbe elektronske zdravstvene kartoteke „Historia de Salud Digital del Ciudadano“ (elektronska zdravstvena kartoteka prebivalca). S tem namenom je SAS razvila in izvedla zaporedne faze informacijskega sistema, namenjenega začetnemu projektu zdravstvene kartice.
6 Faza III projekta, v kateri so se pokazali pomanjkljivosti in tveganja, vendar je bila SAS dolžna izvesti faze IV‑1, IV‑2 in V. Faza IV‑1, za katero je bila podpisana pogodba o dobavi blaga št. 2075/2003, je obsegala izvedbo pilotskega projekta v bolnišnicah v Córdobi (Španija) in v Sévilli (Španija), ki se nanaša na prenos lokalnih kliničnih podatkov v centralizirano bazo podatkov (posamezna uporabniška baza podatkov) za centralizacijo podatkov v centru za obdelavo podatkov, ki omogoča interoperabilnost podatkov med zdravstvenimi centri. SAS je izdelala projekt ključ v roke, ki zagotavlja potrebno opremo za izvedbo centralizacije podatkovnih baz in zagotovitev delovanja. Pogodba št. 2120/2005 je bila namenjena dopolnitvi te pogodbe z zagotovitvijo lokalnih računalniških strežnikov za razrešitev težav z zmogljivostjo, ki so bile ugotovljene pri projektu. To je bilo potrebno za dosego ciljev, ki so bili določeni v fazi IV-1 projekta. Ti pogodbi o dobavi sta bili dodeljeni podjetju, ki je bilo izbrano v postopku s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa.
7 Komisija je v okviru revizije, ki je bila opravljena v vseh državah članicah, da bi preverila delovanje sistemov upravljanja in nadzora programa FEDER za obdobje med letoma 2000 in 2006, v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 438/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru Strukturnih skladov (UL L 63, str. 21), analizirala postopke preiskave s strani posredniškega telesa, Junta de Andalucía.
8 Po tem preverjanju so bile 25. aprila 2007 španskim organom v obliki poročila poslane predhodne ugotovitve revizije, španski organi pa so 30. oktobra 2009 posredovali dodatne informacije.
9 V skladu s členom 39(2) Uredbe št. 1260/1999 je bilo 25. februarja 2010 v Bruslju (Belgija) zaslišanje, na katerem so se španski organi zavezali predložiti dodatne informacije, kar so storili 17. marca 2010.
10 Komisija je z dopisom z dne 15. aprila 2010 španskim organom poslala začasni zapisnik obravnave, na katerega so ti 29. aprila 2010 po elektronski pošti posredovali pripombe.
11 Komisija je 30. junija 2010 španskim organom z dopisom poslala končno različico zapisnika obravnave.
12 Komisija je z odločbo C(2010) 7700 final z dne 16. novembra 2010 o znižanju pomoči iz programa FEDER za operativni integrirani program cilj 1 za Andaluzijo (2000–2006) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) znižala znesek odobrene pomoči na 3.836.360,40 EUR. Komisija je izvedla ta finančni popravek, o čemer so bili španski organi obveščeni 17. novembra 2010, z obrazložitvijo, da sta bili pogodbi št. 2075/2003 in št. 2120/2005 (v nadaljevanju: skupaj: sporni pogodbi), predloženi za sofinanciranje, sklenjeni v postopku s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa, s čimer je bilo kršeno pravo Unije s področja javnih naročil.
13 Španski organi so 25. januarja 2011 Komisiji poslali prošnjo za končno plačilo.
Postopek in predlogi strank
14 Kraljevina Španija je 27. januarja 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
15 Kraljevina Španija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, v katerem nalaga stoodstotni finančni popravek stroškov, ki jih za sporni pogodbi financira program FEDER;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
16 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo v celoti zavrne;
– Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov.
Pravo
17 Kraljevina Španija v utemeljitev svoje ničnostne tožbe navaja dva tožbena razloga, ki se nanašata na nespoštovanje trimesečnega roka iz člena 39(3)(b) Uredbe št. 1260/1999 in na neustrezno uporabo člena 39(3)(b) te uredbe ter zakonodaje s področja javnih naročil Unije.
Prvi tožbeni razlog: nespoštovanje trimesečnega roka iz člena 39(3)(b) Uredbe št. 1260/1999
18 Kraljevina Španija zatrjuje, da je bila izpodbijana odločba sprejeta po poteku roka iz člena 39(3)(b) Uredbe št. 1260/1999 in da je zato nezakonita.
19 Glavno nesoglasje med strankama se nanaša na vprašanje, ali je rok iz člena 39(3)(b) Uredbe št. 1260/1999 prekluziven ali zgolj instrukcijski. Od tega vprašanja je namreč odvisna veljavnost izpodbijane odločbe.
20 Kraljevina Španija meni, da ima Komisija v primeru, ko soglasje med dvostranskim srečanjem iz člena 39(2) Uredbe št. 1260/1999 ni doseženo, na voljo trimesečni rok za sprejetje odločitve o znižanju predplačila ali finančnih popravkov. Po poteku tega roka take odločitve ne more več sprejeti. Pritrjuje, da le taka razlaga člena 39(3) Uredbe št. 1260/1999 zagotavlja njegov polni učinek. Dodaja, da je ta rok „kaducitetni rok“, ki zagotavlja načelo pravne varnosti, ki varuje države članice. Šlo naj bi namreč za rok, ki je za države članice razumen glede vprašanja, ali bo Unija v okviru programa FEDER financirala nastale stroške.
21 Komisija nasprotno meni, da je navedeni rok le instrukcijski in da njegovo nespoštovanje ne vpliva na veljavnost dokumenta. V tem pogledu se opira na sodno prakso Sodišča, ki je bila sprejeta v zadevi Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), iz katere izhaja, da so roki, kot je rok iz člena 39(3) Uredbe št. 1260/1999, instrukcijski, ker ni predvidena sankcija za primer nespoštovanja s strani Komisije. Ti roki so torej instrukcijski. Komisija utemeljuje instrukcijsko naravo teh rokov z naravo finančnih popravkov, katerih bistveni cilj je zagotoviti, da so bili nastali stroški državnih organov v skladu s pravom Unije.
22 Besedilo člena 39(3)(b) Uredbe št. 1260/1999 določa, da „[na] koncu obdobja, ki ga določi Komisija, lahko ta, če ni dosežen dogovor in država članica ne opravi popravkov in ob upoštevanju pripomb države članice, v treh mesecih odloči, da: […] izvede potrebne finančne popravke s preklicem celotnega ali delnega prispevka skladov za zadevno pomoč“.
23 V skladu s členom 5(3) Uredbe Komisije (ES) št. 448/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede postopkov izvajanja finančnih popravkov pri pomoči iz Strukturnih skladov (UL L 64, str. 13) je določeno, da „[k]adar država članica ugovarja ugotovitvam Komisije in poteka zaslišanje po drugem pododstavku člena 39(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 začne trimesečni rok, v katerem lahko Komisija odloči po členu 39(3) te uredbe, teči na dan začetka zaslišanja“.
24 Iz besedila teh členov ni razvidno, da nespoštovanje trimesečnega roka nasprotuje temu, da bi Komisija po poteku tega roka sprejela odločitev glede sprejetja ali nesprejetja finančnih popravkov. Nespoštovanje takega roka zato ne povzroči odločbe zaradi molka organa glede stroškov, ki jih prevzame program FEDER in so nastali državnim organom.
25 Tako sklepanje je v celoti podprto, najprej s teleološko razlago člena 39 Uredbe št. 1260/1999. V tem pogledu je treba spomniti, da je v skladu s sodno prakso bistveni cilj postopka potrditve obračunov zagotoviti, da so stroški, ki nastanejo nacionalnim organom, skladni s pravili Unije (sodba Sodišča z dne 27. januarja 1988 v zadevi Danska proti Komisiji, 349/85, Recueil, str. 169, točka 19).
26 V ta namen člena 38 in 39 Uredbe št. 1260/1999 določata postopek sodelovanja med državami članicami in Komisijo, pri čemer zadevnim državam članicam zagotavljata vsa potrebna jamstva, da lahko predstavijo svoje stališče (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 29. januarja 1998 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑61/95, Recueil, str. I‑207, točka 39). V skladu s tem postopkom si Komisija in države članice v duhu sodelovanja, ki temelji na partnerstvu, prizadevajo prepoznavati in analizirati vse upoštevne podatke, da bi se izognile kritju nepravilnih stroškov iz programa FEDER in za uporabo potrebnih finančnih popravkov.
27 Zatem je treba poudariti, da je Komisija dolžna zavrniti kritje tistih stroškov iz programa FEDER, ki niso nastali v skladu s pravili Unije. Ta obveznost ne preneha zgolj zaradi dejstva, da je bila odločba Komisije sprejeta po poteku treh mesecev od dneva zaslišanja, kot je določeno v členu 39(3) Uredbe št. 1260/1999 v povezavi s členom 5(3) Uredbe št. 448/2001. V primeru neobstoja kakršne koli sankcije za nespoštovanje tega roka s strani Komisije se ta rok, ob upoštevanju narave postopka iz členov 38 in 39 Uredbe št. 1260/1999, katerega bistveni cilj je zagotoviti, da so bili stroški nacionalnih organov v skladu s pravili Unije, ne more šteti za prekluziven, razen če so bili oškodovani interesi države članice (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 22. maja 2012 v zadevi Portugalska proti Komisiji, T‑345/10, neobjavljena v ZOdl., točka 32). Komisija si mora prizadevati za spoštovanje tega roka, vendar je zaradi zapletenosti preverjanja takih stroškov lahko potrebno več časa za izvedbo poglobljene analize položaja za izogibanje kritju nepravilnih stroškov.
28 Zato je treba skleniti, da je ta rok, če ni nasprotnega namena zakonodajalca, ki bi bil jasno razviden iz člena 39(3)(b) Uredbe št. 1260/1999 in člena 5(3) Uredbe št. 448/2001, praviloma le instrukcijski in njegovo nespoštovanje ne vpliva na zakonitost odločbe Komisije. Ta razlaga členu 39(3) Uredbe št. 1260/1999 ne jemlje polnega učinka, kot trdi Kraljevina Španija v obravnavanem primeru, saj je iz zadnjega pododstavka odstavka 3 tega člena jasno razvidno, da, „[č]e ni sprejet sklep, da se stori bodisi (a) bodisi (b), odložitev vmesnih plačil takoj preneha“. Poleg tega je treba upoštevati, da Kraljevina Španija ni niti navajala niti dokazovala oškodovanosti svojih interesov zaradi prekoračitve spornega roka.
29 Vendar ob neobstoju prekluzivnega roka v Uredbi št. 1260/1999 temeljna zahteva po pravni varnosti nasprotuje temu, da bi lahko Komisija neomejeno odlašala izvajanje svojih pooblastil (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 24. septembra 2002 v združenih zadevah Falck in Acciaierie di Bolzano proti Komisiji, C‑74/00 P in C‑75/00 P, Recueil, str. I‑7869, točka 140).
30 V tem pogledu, in ker se lahko trditev Kraljevine Španije razlaga tudi kot očitek Komisiji, da rok za sprejetje izpodbijane odločbe ni bil razumen, je treba navesti, da preizkus poteka postopka ni pokazal obstoja zamude, ki bi ogrožala temeljne zahteve pravne varnosti in razumnega roka. V skladu s členom 39(2) Uredbe št. 1260/1999 je bilo namreč 25. februarja 2010 v Bruslju izvedeno srečanje med Komisijo in Kraljevino Španijo, da bi dosegli dogovor o ugotovitvah Komisije in glede neobstoja utemeljitve prispevka programa FEDER pri spornih pogodbah v okviru projekta zdravstvene kartice. Stranki priznavata, da se je Kraljevina Španija med sestankom zavezala Komisiji predložiti dodatne informacije, kar je storila 17. marca 2010. Komisija je 30. junija 2010 španskim organom z dopisom poslala končno različico zapisnika zaslišanja. V obravnavanem primeru je jasno, da so posredovani podatki vsebovali nove elemente, na katere se je Komisija oprla pri sprejetju izpodbijane odločbe 16. novembra 2010.
31 Iz predhodno navedenega izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Drugi tožbeni razlog: neustrezna uporaba člena 39(3)(b) Uredbe št. 1260/1999 in predpisov o javnih naročilih v Uniji
32 Kraljevina Španija Komisiji očita, da je popravila del financiranja projekta s strani programa FEDER, z obrazložitvijo, da sporne pogodbe niso bile sklenjene v skladu s predpisi Unije o javnih naročilih. Nasprotno, meni, da so bile pogodbe sklenjene pravilno.
33 Ta tožbeni razlog se v bistvu deli na dva dela, od katerih po mnenju Kraljevine Španije vsak utemeljuje uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa. Prvi temelji na trditvi, da namen spornih pogodb, ki je dobava izdelka, proizvedenega za raziskovalne, eksperimentalne, študijske in razvojne namene, utemeljuje uporabo postopka s pogajanji na podlagi člena 6(3)(b) Direktive Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 110). Drugi temelji na trditvi, v skladu s katero sporne pogodbe vsebujejo tehnične posebnosti, kar na podlagi člena 6(3)(c) te direktive utemeljuje uporabo tega izjemnega postopka.
34 Na začetku je treba spomniti, da so v členu 6(2) in (3) Direktive 93/36 taksativno in izrecno naštete izjeme, zaradi katerih je uporaba postopka s pogajanji dovoljena (glej sodbo Sodišča z dne 8. aprila 2008 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑337/05, ZOdl., str. I‑2173, točka 56 in navedena sodna praksa).
35 Enako je treba spomniti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso odstopanja od pravil, ki zagotavljajo učinkovitost pravic, priznanih v pravu Unije na področju javnih naročil, razlagati ozko (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 15. oktobra 2009 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C‑275/08, neobjavljena v ZOdl., točka 55 in navedena sodna praksa).
36 Poleg tega je treba opozoriti, da dokazno breme glede obstoja izjemnih okoliščin, ki opravičujejo odstop od pravil, nosi tisti, ki se nanje sklicuje (glej v tem smislu zgoraj v točki 34 navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točka 58, in zgoraj v točki 35 navedeno sodbo Komisija proti Nemčiji, točka 56).
37 V obravnavani zadevi je torej pomembno preveriti, ali je Kraljevina Španija predložila dokaze, da sta sporni pogodbi na podlagi člena 6(3)(b) ali (c) Direktive 93/36 lahko predmet postopka s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa.
Prvi del drugega tožbenega razloga: uporaba člena 6(3)(b) Direktive 93/36
38 Kraljevina Španija zatrjuje, da je faza III projekta obsegala vrsto nepravilnosti in tveganj, ki so povezana z lokalno naravo projekta in so onemogočila centralizacijo in izmenjavo podatkov med različnimi zdravstvenimi centri SAS. V okviru projekta in akcijskega načrta Komisije za evropsko spletno zdravstveno območje je SAS predlagala nov cilj, ki omogoča interoperabilnost med zdravstvenimi centri in zagotavlja geografsko mobilnost pacientov. Poudarja, da je bil novi cilj izjemno kočljiv in da se je zdelo razumno, da se ga skuša najprej doseči s pilotnim projektom, ki se nanaša na območje podeželskih zdravstvenih storitev in na splošno mestno bolnišnico.
39 Kraljevina Španija zatrjuje, da je pilotni projekt obsegal študijo in preizkušanje načinov, ki so bili potrebni za varen prenos podatkov v podatkovno bazo uporabnikov, in da je šlo v tem smislu za razvoj novega računalniškega produkta, s katerim bi bilo mogoče ta prenos izvesti popolnoma varno, ki bi omogočal, potem ko bi bila preverjena zanesljivost sistema, prenos podatkov drugih SAS centrov, ki niso bili vključeni v pilotni projekt. Namen tega projekta naj bi bilo izvajanje preizkusov, da bi našli primerne načine za prenos podatkov. To naj bi utemeljilo uvrstitev med „blago, ki se proizvaja le v raziskovalne, eksperimentalne, študijske in razvojne namene“.
40 Spomniti je treba, da lahko naročniki na podlagi člena 6(3)(b) Direktive 93/36 oddajo javna naročila blaga po postopku s pogajanjem brez predhodne objave javnega razpisa, kadar se zadevno blago proizvaja le v raziskovalne, eksperimentalne, študijske in razvojne namene. Pod to določbo ne spada serijska proizvodnja za ugotavljanje komercialne donosnosti ali pokritja stroškov za raziskave in razvoj.
41 Iz listin v spisu je razvidno, da so se španski organi popolnoma zavedali, kaj potrebujejo za dosego cilja. Noben element tehničnih specifikacij obeh pogodb ne vsebuje nobene navedbe, na podlagi katere naj bi podjetje, ki mu je bilo dodeljeno naročilo, razvilo nov izdelek za raziskovalne, eksperimentalne, študijske in razvojne namene. Šlo je namreč za namestitev natančno določene računalniške in neračunalniške opreme, ki so jo španski organi zelo podrobno opisali in je že bila na trgu, kar bi lahko storil povprečni dobavitelj v tem sektorju.
42 Glede seznama tehničnih specifikacij pogodbe št. 2075/2003 je treba ugotoviti, da gre glede na njen naslov in predmet za „pogodbo o dobavi kablov, komunikacijskih sredstev, strežnikov in periferne opreme, ki je potrebna za namestitev elektronske zdravstvene kartoteke prebivalca v zdravstvenih sektorjih, zunanjih posvetovalnicah in bolnišničnih urgencah v okviru faze IV‑1 projekta Tarjeta Sanitaria (Diraya) du Servicio Andaluz de Salud“. To besedilo je vzeto iz opisa predmeta na strani 2 dokumenta. Dalje, poglavja od 3 do 6 seznama tehničnih specifikacij obsegajo podroben opis vse računalniške in neračunalniške opreme, ki je bila predmet pogodbe. Položaj je enak za proračun, v katerega so vključeni proizvodi ali celo znamke proizvodov, ki jih je treba dobaviti.
43 Kar zadeva nameščanje opreme, poglavji 3.7.1 in 4.8.1 seznama tehničnih specifikacij določata vrsto enostavnih storitev nameščanja, ki bi jih za naročnika lahko izvedel povprečni dobavitelj v tem sektorju.
44 Poglavji 5.1 in 5.2 seznama tehničnih specifikacij sledita enakemu vzorcu glede centra za obdelavo podatkov.
45 Iz predhodno navedenega izhaja, da so bile v specifikacijah podrobno opisane vse podrobnosti glede opreme, nadzora, kakovosti storitev, varnosti in storitev. V teh okoliščinah je treba skleniti, da pogodba št. 2075/2003 ni pogodba, ki bi bila namenjena izključno dobavi blaga za raziskovalne, eksperimentalne, študijske in razvojne namene, v smislu člena 6(3)(b) Direktive 93/39.
46 Glede seznama tehničnih specifikacij pogodbe št. 2120/2005 je treba ugotoviti, da glede na njen naslov in predmet pomeni „pogodbo o dobavi opreme in komplementarne podpore za fazo IV‑1 projekta Tarjeta Sanitaria (Diraya) du Servicio Andaluz de Salud“.
47 Točka 1 seznama tehničnih specifikacij določa, da zadeva CC‑2075/03 (in sicer pogodba št. 2075/2003) pomeni temelj za to, da se bo projekt Diraya za Andaluzijo na zdravstvenem območju Severne Córdobe in bolnišnice v Sévilli izvedel kot pilotni projekt. Prihodnja dejanja za izvedbo Diraye v preostalem zdravstvenem sistemu bi nastala iz preizkušanja, preverjanja in ocene.
48 V poglavjih od 3 do 12 seznama tehničnih specifikacij je jasno in natančno navedena zahtevana računalniška in neračunalniška oprema ter znamke in modeli. Podobno podroben je proračun. Nazadnje, poglavje 13 seznama tehničnih specifikacij opisuje storitve, ki jih je treba zagotoviti na podlagi pogodbe, in sicer namestitev in uporabo blaga, navedenega v prejšnjih poglavjih seznama tehničnih specifikacij. Naročnik je tudi pri tej pogodbi natančno poznal svoje potrebe ter opremo in storitve, ki jih potrebuje za izvedbo.
49 Iz predhodno navedenega izhaja, da pogodbe št. 2120/2005 prav tako ni mogoče šteti za pogodbo o dobavi blaga, ki bi bilo namenjeno izključno za raziskovalne, eksperimentalne, študijske in razvojne namene, v smislu člena 6(3)(b) Direktive 93/36.
50 Iz vsega predhodno navedenega, in ne da bi bilo treba preizkusiti dopustnost tega dela drugega tožbenega razloga, čemur ugovarja Komisija, izhaja, da je treba ta del tožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen, saj španski organi niso dokazali, da bi sporni pogodbi na podlagi člena 6(3)(b) Direktive 93/36 lahko bili predmet postopka s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa.
Drugi del drugega tožbenega razloga: uporaba člena 6(3) Direktive 93/36
51 Kraljevina Španija zatrjuje, da pilotni projekt pomeni tehnično posebnost, ki je povezana z izvajanjem sistema in prenosom podatkov. Navaja, da je bilo nujno treba uporabiti določene napredne in varne postopke prenosa podatkov, ki so morali nujno temeljiti na poglobljenem poznavanju obstoječih modelov podatkov, vzorcev, razpredelnic in odnosov med posameznimi obstoječimi lokalnimi bazami podatkov v okviru faze III projekta. Podjetje, izbrano z razpisom, je bilo po mnenju Kraljevine Španije edino podjetje, ki je imelo to znanje, saj je upravljalo in izvajalo lokalne namestitve v času sklenitve pogodbe, kot podjetje, ki je bilo izbrano za predhodne faze projekta zdravstvene kartice.
52 Opozoriti je treba, da lahko na podlagi člena 6(3)(c) Direktive 93/36 naročniki sklenejo pogodbe o dobavi v postopku s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa, ko iz tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z varovanjem izključnih pravic, naročeno blago lahko proizvede ali dobavi samo določen dobavitelj.
53 Ugotoviti je treba, da iz listin, ki sta jih stranki vložili v spis, ni razvidno, da je Kraljevina Španija ugotavljala, ali obstajajo druga podjetja, ki bi se bila sposobna pod enakimi ali celo boljšimi pogoji kot izbrano podjetje odzvati na razpis. Glede tega ni ničesar storila na španskem območju ali širše v Uniji. Kraljevina Španija se je zadovoljila z ugotovitvijo, da je izbrano podjetje posebej ustrezalo javnemu razpisu zaradi tehnične posebnosti spornih pogodb, povezanih z izvajanjem sistema in izmenjave podatkov, saj je izvajalo pogodbe v fazah, ki so bile pred fazo IV‑1, in je zato temeljito poznalo obstoječe lokalne baze podatkov.
54 V tem pogledu je treba ugotoviti, da to ne dokazuje, da je bilo to podjetje edino, ki je imelo znanje, in da tega znanja nobeno drugo podjetje ni bilo sposobno pridobiti. Ni namreč mogoče izključiti, da bi lahko našli tudi druga podjetja, ki bi lahko zagotovila ustrezne storitve, če bi bile izvedene resne raziskave v Uniji (glej v tem smislu zgoraj v točki 35 navedeno sodbo Komisija proti Nemčiji, točki 62 in 63). Poleg tega Kraljevina Španija ni dokazala, v čem sta sporni pogodbi pomenili tehnično posebnost, ki bi utemeljevala uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa. V obravnavanem primeru gre namreč za tipske pogodbe o dobavi blaga (glej točke od 45 do 47, 50 in 51 zgoraj).
55 Iz tega sledi, da se Kraljevina Španija glede utemeljitve, da sta bili sporni pogodbi sklenjeni z uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa, ne more uspešno sklicevati na člen 6(3)(c) Direktive 93/36.
56 Iz predhodno navedenih ugotovitev izhaja, da je treba drugi del tega tožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.
57 Iz tega sledi, da je treba drugi pritožbeni razlog v celoti zavrniti in zato zavrniti tudi tožbo kot celoto.
Stroški
58 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V obravnavnem primeru Kraljevina Španija ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 15. januarja 2013.
Podpisi