SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 30. januarja 2013

Zadeva F‑20/06 RENV

Patrizia De Luca

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Vrnitev Sodišču za uslužbence po razveljavitvi – Imenovanje – Uradnik, ki napreduje v višjo funkcionalno skupino na podlagi javnega natečaja – Kandidat, vpisan na rezervni seznam pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov – Prehodne določbe za uvrstitev v naziv ob zaposlitvi – Uvrstitev v naziv po novih pravilih – Člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom“

Predmet: Vrnitev tožbe F‑20/06, prvotno vložene na podlagi členov 236 ES in 152 AE, Sodišču za uslužbence s sodbo Splošnega sodišča z dne 14. decembra 2011 v zadevi De Luca proti Komisiji (T‑563/10 P, v nadaljevanju: sodba o vrnitvi), s katero je bila razveljavljena sodba Sodišča za uslužbence z dne 30. septembra 2010 v zadevi De Luca proti Komisiji (F‑20/06, v nadaljevanju: sodba De Luca), s katero je bilo odločeno o tožbi, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispela 22. februarja 2006 in s katero je P. De Luca, uspešna kandidatka na natečaju pred 1. majem 2004, predlagala razglasitev ničnosti odločbe Komisije Evropskih skupnosti z dne 23. februarja 2005 o njenem imenovanju za administratorko v delu, v katerem je bila s to odločbo razvrščena v naziv A*9, plačni razred 2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).

Odločitev: Tožba se zavrne. P. De Luca in Komisija nosita vsaka svoje stroške v dveh postopkih pred Sodiščem za uslužbence. Evropska komisija nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov P. De Luca v zvezi s postopkom pred Splošnim sodiščem Evropske unije. Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

Povzetek

Uradniki – Kariera – Sprememba kategorije ali službe po sodelovanju v splošnem natečaju – Ponovna razvrstitev v naziv – Pravila, ki se uporabijo – Uspešni kandidati natečajev, vpisani na sezname primernih kandidatov pred 30. aprilom 2006 – Uporaba člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 12(3))

Ker Kadrovski predpisi ne vsebujejo določbe o razvrstitvi v naziv uradnika, ki je imenovan v drugo službo kot uspešni kandidat splošnega natečaja, ki mu omogoča dostop do ravni delovnih mest, ki je a priori višja od ravni delovnega mesta, na katerem je zaposlen, je treba po analogiji uporabiti sodno prakso o ponovni razvrstitvi v plačni razred aktivno zaposlenega uradnika, ki je imenovan na drugo delovno mesto kot uspešni kandidat splošnega natečaja. Zato je treba za odločitev, ali je mogoče člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom v zvezi z razvrstitvijo uradnikov, vpisanih na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006 in zaposlenih med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, uporabiti za položaj aktivno zaposlenega uradnika, ki je bil imenovan na drugo delovno mesto kot uspešni kandidat splošnega natečaja, v skladu s to sodno prakso preučiti, ali mu je bil z razvrstitvijo v novi naziv, ki je nižji od tistega, ki ga je že imel, in mu je bil podeljen na podlagi te določbe, dodeljen nek interes ali ugodnost z vidika razvoja kariere in/ali plače, ki je bil načeloma pridržan za uradnike, zaposlene med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006.

Za preučitev, ali je uporaba člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom v primeru razvrstitve uradnika v nižji naziv od tistega, v katerem je bil prej, ugodna ali ne, mora Sodišče za uslužbence, natančneje, raziskati, ali je bil uradniku z metodo zaposlitve iz tega člena dan nek interes ali ugodnost z vidika razvoja kariere in/ali plače, ki bi lahko v njegovem primeru izravnal to, da je bil razvrščen v nižji naziv od tistega, v katerem je bil prej. Zato je treba primerjati kariero in prejemke, ki bi jih navedeni uradnik lahko pričakoval na podlagi višjega naziva, katerega imetnik je že bil, s kariero in prejemki, ki bi jih lahko imel po svojem imenovanju v nižjem nazivu.

Primerjava karier in prejemkov je v zgoraj navedenih primerih toliko nujnejša, ker če bi odločba o imenovanju na drugo delovno mesto uradniku dala nek interes ali neko ugodnost glede kariere ali prejemkov v primerjavi z njegovim prejšnjim položajem, bi to zadostovalo za to, da bi bil kljub prerazporeditvi nazivov po reformi Kadrovskih predpisov izpolnjen njihov splošni cilj zagotavljanja neprekinjenega razvoja poklicnega življenja uradnikom.

Glede tega bi zadostovalo, da bi razvrstitev uradnika v nižji naziv pomenila interes ali ugodnost zgolj z vidika plače, da bi bila uporaba člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom po analogiji pravno dopustna.

(Glej točke od 47 do 49 in 53.)