Zadeva T‑278/11

ClientEarth in drugi

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Zavrnitev dostopa zaradi molka organa – Rok za vložitev tožbe – Prepozna vložitev – Očitna nedopustnost“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 13. novembra 2012

1.      Ničnostna tožba – Roki – Zavezujoča narava – Preizkus sodišča Unije po uradni dolžnosti – Zaveze institucije – Nevplivanje

(člen 263, šesti odstavek, PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 102(2); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8, od (1) do (3))

2.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Molk ali nedelovanje institucije – Izenačitev z odločbo o zavrnitvi zaradi molka organa – Izključitev – Meje – Neobstoj odgovora na potrdilno prošnjo v določenem roku

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8(3))

3.      Ničnostna tožba – Roki – Začetek – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi zaradi molka organa v zvezi s prošnjo do dostopa do dokumentov

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8, od (1) do (3))

4.      Sodni postopek – Stroški – Naložitev stroškov – Izjemne okoliščine – Očitna prekoračitev roka s strani institucije, ki je določen za odgovor na potrdilno prošnjo – Naložitev zadevni instituciji njenih stroškov in tri četrtine stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 87(3), prvi pododstavek)

1.      Rok za vložitev tožbe je zavezujoč, ker je bil določen zaradi zagotovitve jasnosti in varnosti pravnih položajev ter izognitve vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri izvajanju sodne oblasti, in sodišče Unije mora po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil spoštovan. O rokih za vložitev tožbe ne morejo odločati niti sodišče niti stranke.

Okoliščina, da je institucija sprejela izrecne pisne zaveze, s katerimi je izkazala svoj namen, da bo v določenem roku izdala dokončni odgovor na potrdilno prošnjo v smislu člena 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ne more odložiti datuma oblikovanja odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa v smislu člena 8(3) te uredbe in posledično datuma, od katerega je začel teči rok, ki je bil tožeči stranki določen za vložitev ničnostne tožbe, in datuma izteka tega roka.

(Glej točke 30, 31, in od 43 do 46.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 32 in 33.)

3.      V zvezi z odločbo o zavrnitvi zaradi molka organa v smislu člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki je posledica tega, da institucija ni pravočasno odgovorila na potrdilno prošnjo v smislu člena 8(1) in (2) navedene uredbe, mora rok za vložitev ničnostne tožbe zoper tako odločbo na podlagi člena 263 PDEU začeti teči od dneva, ko je bila odločba pravno oblikovana.

Napotilo v določbah člena 8(3) te uredbe na pojem predpisani rok namesto na pojem določeni rok pojasnjuje dejstvo, da se lahko na podlagi določb člena 8(1) in (2) navedene uredbe obdobje obravnave potrdilne prošnje spreminja, od najkrajšega roka 15 delovnih dni do najdaljšega roka 30 delovnih dni od vpisa prošnje v register. Zato je treba trajanje predpisanega roka v smislu člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001, po izteku katerega pride do odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa, izračunati glede na to, kako v vsakem posamičnem primeru poteka postopek obravnave potrdilnih prošenj s strani zadevne institucije, ki jih je prejela, v skladu z določbami člena 8(1) in (2) iste uredbe.

(Glej točke od 36 do 38.)

4.      V zvezi s položajem, v katerem so lahko številne izrecne zaveze, ki jih je sprejela tožena institucija, pri tožečih strankah vzbudile upravičena pričakovanja in jih nedvomno nepravilno vendar tudi povsem razumljivo glede na njene izrecne zaveze privedle do domneve, da je bil datum izteka predpisanega roka odložen, in v katerem je tožena institucija odločitev sprejela eno leto po izteku tega roka za vložitev ničnostne tožbe zoper negativni odgovor te institucije na prošnjo tožečih strank, s čimer je očitno in občutno prekoračila ta rok, je pravično, da tožena institucija poleg svojih stroškov nosi tudi tri četrtine stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke.

(Glej točke od 49 do 51.)