SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)
z dne 6. oktobra 2015
Zadeva F‑132/14
CH
proti
Evropskemu parlamentu
„Javni uslužbenci – Akreditirani parlamentarni pomočniki – Člen 266 PDEU – Ukrepi za izvršitev ničnostne sodbe Splošnega sodišča – Razglasitev ničnosti odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi – Razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov – Obseg obveznosti pomoči pri vsaj nekaj dokazih o nadlegovanju – Obveznost OPSP, da izvede upravno preiskavo – Možnost uradnika ali uslužbenca, da začne postopek na podlagi nacionalnega prava – Svetovalni odbor za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja med akreditiranimi pomočniki in poslanci Parlamenta ter njegovo preprečevanje na delovnem mestu – Vloga in pristojnosti – Premoženjska in nepremoženjska škoda“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero CH predlaga: razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta z dne 3. marca 2014 v delu, v katerem je ta institucija v okviru ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe z dne 12. decembra 2013, CH/Parlament (F‑129/12, EU:F:2013:203, v nadaljevanju: sodba CH), v smislu člena 266 PDEU, zavrnila začetek upravne preiskave za ugotovitev resničnosti dejstev v zvezi s poslancem Parlamenta, kot so bili navedeni v prošnji za pomoč CH z dne 22. decembra 2011; razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 2. aprila 2014 v delu, v katerem ji je s to odločbo zavrnil izplačilo zneska 5686 EUR, ki ustreza razliki v osebnem prejemku, do katerega je tožeča stranka menila, da je upravičena na podlagi ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe CH v smislu člena 266 PDEU; razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 4. avgusta 2014, s katero je Parlament zavrnil pritožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper zgoraj navedeni odločbi z dne 3. marca in 2. aprila 2014; naj se Parlamentu naloži, da tožeči stranki izplača zneska v višini 144.000 EUR oziroma 60.000 EUR iz naslova povračila njene premoženjske oziroma nepremoženjske škode.
Odločitev: Odločba Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2014, kakor je bila potrjena z odločbo z dne 4. avgusta 2014 o zavrnitvi pritožbe, se v delu, v katerem je Evropski parlament v nasprotju s členom 266 PDEU CH zavrnil plačilo dodatnega zneska 5686 EUR zaradi izvršitve sodbe z dne 12. decembra 2013, CH/Parlament (F‑129/12, EU:F:2013:203), razglasi za nično. Odločba Evropskega parlamenta z dne 3. marca 2014, kakor je bila potrjena z odločbo z dne 4. avgusta 2014 o zavrnitvi pritožbe, se v delu, v katerem se je po tem, ko je bila s sodbo z dne 12. decembra 2013, CH/Parlament (F‑129/12, EU:F:2013:203), odločba Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o zavrnitvi prošnje CH za pomoč z dne 22. decembra 2011 razglašena za nično, Evropski parlament odločil, da ne bo začel upravne preiskave o zatrjevanih dejstvih v zvezi s psihičnim nadlegovanjem, s čimer je kršil člen 266 PDEU, razglasi za nično. V preostalem se predlogi za razglasitev ničnosti zavrnejo. Evropskemu parlamentu se naloži, da CH plača znesek 5686 EUR, povečan za zamudne obresti, obračunane od 1. julija 2014, datuma prenehanja zaposlitve CH, po stopnji, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja, povišani za dve odstotni točki. Evropskemu parlamentu se naloži, da CH plača znesek 25.000 EUR za utrpljeno nepremoženjsko škodo, povečan za zamudne obresti, obračunane od 4. avgusta 2014 po stopnji, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja, povišani za dve odstotni točki. V preostalem se odškodninski zahtevki zavrnejo. Evropski parlament nosi svoje stroške, naloži pa se mu tudi plačilo stroškov, ki jih je priglasila CH.
Povzetek
1. Tožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja ukrepov za izvršitev – Razglasitev ničnosti odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi akreditiranega parlamentarnega pomočnika – Izračun dolgovanih osebnih prejemkov – Odbitek regresa za letni dopust, prejetega od zasebnega delodajalca – Nedopustnost
(Člen 266 PDEU)
2. Tožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja ukrepov za izvršitev – Razglasitev ničnosti odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi akreditiranega parlamentarnega pomočnika – Oprostitev opravljanja poklicnih nalog v interesu službe – Obveznost, da se zadevni osebi vrnejo delovni pripomočki, povezani z njenim delovnim mestom – Neobstoj
(Člen 266 PDEU)
3. Tožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja ukrepov za izvršitev – Diskrecijska pravica uprave – Zavrnitev prošnje za pomoč s strani organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, brez upravne preiskave – Neupoštevanje elementov, ki jih je predložil vlagatelj prošnje, in tistih, s katerimi je seznanjena uprava – Nedopustnost
(Kadrovski predpisi, člena 12a in 24)
4. Tožbe uradnikov – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, s katerim ni zagotovljeno ustrezno povračilo premoženjske škode – Povračilo škode za izgubo možnosti za zaposlitev – Merila
(Člen 340 PDEU)
1. Ko sodišče Unije razglasi ničnost odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora tožena institucija na podlagi člena 266 PDEU sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, pri čemer mora izhajati iz datuma, ko je bila sprejeta odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila z navedeno sodbo razglašena za nično. V zvezi s tem je – kar zadeva zadevno osebo, ki je vezana s pogodbo o zaposlitvi kot akreditirani parlamentarni pomočnik (APP) – ponovna vzpostavitev pravnega položaja, v katerem je ta bila pred sprejetjem odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila razglašena za nično, pomenila, da se ji izplača razlika med, na eni strani, zneskom osebnega prejemka, ki bi ga zadevna oseba lahko prejemala, če bi ostala na svojem delovnem mestu in dejansko opravljala naloge APP, ter, na drugi strani, osebnim prejemkom ali nadomestili za brezposelnost, ki jih je sicer dejansko prejela. Upoštevanje zneska regresa za letni dopust, ki ga je prejela od zasebnega delodajalca iz naslova osebnega prejemka ali nadomestila, prejetega med obdobjem dvojnega dohodka, torej med datumom nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in datumom, na katerega je zadevna oseba od zasebnega delodajalca prenehala prejemati osebni dohodek, pa bi pomenilo, da se upošteva dohodek, ki je bil sicer že vnaprej izplačan, vendar ga bo načeloma treba naknadno odbiti od prejete plače, kar torej pomeni, da je vključen v osebni prejemek za dopust, ki bo vzet zunaj obdobja dvojnega dohodka in ki naj bi ga ta regres pokril v smislu osebnega prejemka.
(Glej točke 61, 62 in 65.)
2. V okviru ukrepov za izvršitev ničnostne sodbe v zvezi z odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi akreditiranega parlamentarnega pomočnika (APP) in ker APP ob upoštevanju njihovega posebnega statusa, ki je določen in upravičen z obstojem zaupanja s poslancem Parlamenta, ki mu pomagajo, ne zasedajo stalnega delovnega mesta, je organ institucije, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, lahko ocenil, da zadevne osebe ne sme začasno ali stalno razporediti na delovno mesto v eni od njenih služb, ki ga lahko zaseda začasni uslužbenec v smislu člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ali pogodbeni uslužbenec v smislu člena 3a navedenih pogojev.
V zvezi s tem – čeprav imajo uradniki in drugi uslužbenci, zaposleni v zadevni instituciji, za opravljanje svojih nalog običajno pravico stalnega dostopa do prostorov institucije ter se jim izda posebna dovolilnica v obliki priponke in po potrebi nalepka za dostop do parkirišč institucije, ki jim omogočata izvrševanje te pravice – zadevni instituciji zaradi oprostitve zadevne osebe od opravljanja njenih nalog kot APP za preostanek njene pogodbe o zaposlitvi ni bilo treba vrniti priponke in nalepke, ki ju je ta zahtevala kot izvršitveni ukrep, ki izhaja neposredno iz ničnostne tožbe.
Poleg tega – čeprav lahko institucija svojim uradnikom in uslužbencem po potrebi dovoli, da zunaj delovnega časa uporabljajo njeno infrastrukturo, vključno z računalniško infrastrukturo, za namene, ki niso povezani s službo – te možnosti institucije ni mogoče šteti za pravico uradnikov in uslužbencev na podlagi Kadrovskih predpisov, zlasti v položaju, ko je bila zadevna oseba v interesu službe oproščena opravljanja svojih poklicnih nalog.
(Glej točke 68, 70, 71 in 74.)
3. Zlasti v primeru trditev o nadlegovanju zajema obveznost pomoči dolžnost uprave, da resno, hitro in popolnoma zaupno preuči pritožbe v zvezi z nadlegovanjem in pritožnika obvesti o ukrepih, ki jih sprejme v zvezi z njegovo pritožbo. Kar zadeva ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ima uprava pod nadzorom sodišča Unije široko diskrecijsko pravico pri izbiri ukrepov in načinov za izvajanje člena 24 Kadrovskih predpisov. Nadzor sodišča Unije je omejen na vprašanje, ali je zadevna institucija delovala v razumnih mejah in ni očitno nepravilno uporabila svoje diskrecijske pravice.
Toda na področju nadlegovanja – če obtožena oseba izpolnjuje mandat, v katerega je bila izvoljena in je določen s Pogodbama – lahko institucija v zvezi z osebo, zoper katero je bila vložena pritožba zaradi nadlegovanja, sprejme disciplinske ali druge sankcije, pa naj gre za hierarhično nadrejenega domnevni žrtvi ali ne, le, če je bilo na podlagi odrejenih preiskovalnih ukrepov z gotovostjo dokazano, da ravnanje osebe, ki jo uradnik ali uslužbenec obtoži, posega v dobro delovanje službe ali v dostojanstvo in ugled domnevne žrtve.
Ker so informacije, ki so bile predložene, ko je bila prošnja za pomoč zavrnjena, ne da bi se začela upravna preiskava, in tiste, ki so bile razkrite pozneje, ko je bil vložen predlog v zvezi z ukrepi za izvršitev ničnostne sodbe, indici, ki bi lahko povzročili resne dvome glede tega, ali so pogoji iz člena 12a Kadrovskih predpisov izpolnjeni, se organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, kot učinek razglasitve ničnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč ponovno predloži prošnja za pomoč, ki še ni bila rešena. Zato mora organ Parlamenta, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, v okviru ukrepov za izvršitev ničnostne sodbe ustrezno ugoditi prošnji za pomoč, zlasti tako, da začne upravno preiskavo, in sicer še toliko bolj, ker Parlamentu nič ne preprečuje, da poslanca Parlamenta s sklicevanjem na člen 9(2) svojega poslovnika povabi k sodelovanju pri upravni preiskavi, da preveri, ali je bil z domnevnim ravnanjem, katerega žrtev naj bi bila zadevna oseba, kršen člen 12a Kadrovskih predpisov.
(Glej točke 86, od 88 do 90, 93 in 94.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba z dne 9. novembra 1989, Katsoufros/Sodišče, 55/88, EU:C:1989:409, točka 16;
Sodišče prve stopnje: sodbe z dne 28. februarja 1996, Dimitriadis/Računsko sodišče, T‑294/94, EU:T:1996:24, točka 39; z dne 15. septembra 1998, Haas in drugi/Komisija, T‑3/96, EU:T:1998:202, točka 54; z dne 4. maja 2005, Schmit/Komisija, T‑144/03, EU:T:2005:158, točki 98 in 108; ter z dne 25. oktobra 2007, Lo Giudice/Komisija, T‑154/05, EU:T:2007:322, točka 137;
Sodišče za uslužbence: sodbe z dne 27. novembra 2008, Klug/EMEA, F‑35/07, EU:F:2008:150, točka 74; z dne 16. septembra 2013, Faita/EESO, F‑92/11, EU:F:2013:130, točka 98; z dne 26. marca 2015, CN/Parlament, F‑26/14, EU:F:2015:22, točka 56, in z dne 26. marca 2015, CW/Parlament, F‑124/13, EU:F:2015:23, točke 38, 39 in 143, predmet pritožbe, ki poteka pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑309/15 P.
4. V okviru odškodninskega zahtevka za premoženjsko škodo, ki izhaja iz izgube možnosti za zaposlitev, mora biti, prvič, izgubljena možnost dejanska, in, drugič, ta izguba dokončna. Kar zadeva stopnjo gotovosti vzročne zveze, je ta dosežena, ko je nezakonitost, ki jo je storila institucija Unije, osebi nedvomno odvzela ne nujno zaposlitve, česar zadevna oseba nikakor ne more dokazati, temveč resno možnost, da bi bila zaposlena kot uradnik ali uslužbenec, pri čemer zadevni osebi posledično nastane premoženjska škoda zaradi izgube dohodkov.
Ko se v okoliščinah primera izkaže za zelo verjetno, da bi zadevna institucija Skupnosti ob spoštovanju zakonitosti delovno mesto dodelila zainteresirani osebi, teoretična negotovost, ki ostaja glede rezultata, ki bi ga prinesel zakonito voden postopek, ne preprečuje, da se povrne dejanska premoženjska škoda, ki je zainteresirani osebi nastala, ker njena prijava za delovno mesto, za katero bi imela vse možnosti za uspeh, ni bila upoštevana.
V primeru, kakršen je primer akreditiranega parlamentarnega pomočnika (APP), v katerem se zdi, da sta zaposlitev in morebitno nadaljevanje njegovega delovnega razmerja ali podaljšanje njegove pogodbe o zaposlitvi po definiciji odvisna od obstoja zaupanja s poslancem Parlamenta, ki mu pomaga, akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku, ki je zaposlen v službi poslanca Parlamenta, ni mogoče zagotoviti, da bo zaposlen za pomoč drugemu poslancu Parlamenta, in tudi ne, da si bo po njegovi zaposlitvi isti poslanec Parlamenta, ki je ponovno izvoljen, še naprej pomagal z njegovimi storitvami. Kar zadeva zmanjšanje možnosti, da ga zaposli poslanec Parlamenta, ki je na novo izvoljen, ker so bili delovni pripomočki prepozno dani na voljo, je treba poudariti, da ti vidiki, čeprav lahko olajšajo navezovanje stikov, na noben način ne pomenijo ali nudijo zagotovila glede zaposlitve ali dostopa do zaposlitve. Teoretično torej ni mogoče šteti, da gre za elemente, ki pomenijo dejansko in gotovo možnost zaposlitve.
(Glej točke od 109 do 112.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba z dne 21. februarja 2008, Komisija/Girardot, C‑348/06 P, EU:C:2008:107, točka 54;
Sodišče prve stopnje: sodbi z dne 5. oktobra 2004, Eagle in drugi/Komisija, T‑144/02, EU:T:2004:290, točka 165, in z dne 6. junija 2006, Girardot/Komisija, T‑10/02, EU:T:2006:148, točka 96;
Sodišče za uslužbence: sodbe z dne 5. julija 2011, V/Parlament, F‑46/09, EU:F:2011:101, točka 159; z dne 17. oktobra 2013, BF/Računsko sodišče, F‑69/11, EU:F:2013:151, točka 73, in z dne 19. maja 2015, Brune/Komisija, F‑59/14, EU:F:2015:50, točka 76.