SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 12. decembra 2013

Zadeva F‑133/11

BV

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Imenovanje – Kandidati, vpisani na rezervne sezname natečaja, za katerega je bil razpis objavljen pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov – Razvrstitev v naziv – Načelo enakega obravnavanja – Diskriminacija na podlagi starosti – Prosto gibanje oseb“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero BV zlasti predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije, s katero ga je imenovala za uradnika na poskusnem delu in določila njegovo razvrstitev v naziv AD 6, plačilni razred 2, ter naložitev Komisiji, naj mu izplača odškodnino.

Odločitev:      Tožba se zavrne. BV mora nositi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropske komisije. Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Kandidati, ki so bili uspešni na natečajih in so bili vpisani na sezname primernih kandidatov pred 1. majem 2006, imenovani pa so bili po tem datumu – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv – Diskrecijska pravica zakonodajalca

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(1); Priloga XIII, člen 13(1); Uredba Sveta št. 723/2004)

2.      Uradniki – Enako obravnavanje – Različno obravnavanje različnih kategorij oseb, ki jih zaposluje Unija, v zvezi z zagotovili iz Kadrovskih predpisov – Neobstoj diskriminacije

3.      Uradniki – Natečaj – Organizacija – Pogoji za pripustitev in podrobna pravila – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja – Meje – Zahteve, povezane s prostimi delovnimi mesti in interesom službe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 27, prvi odstavek, in člen 29(1); Priloga III)

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv – Kandidati, ki so bili uspešni na natečajih in so bili vpisani na sezname primernih kandidatov pred 1. majem 2006, imenovani pa so bili po tem datumu – Uporaba novih določb – Diskriminacija zaradi starosti – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 13(1); Uredba Sveta št. 723/2004)

5.      Uradniki – Razporeditev – Usklajenost med nazivom in delovnim mestom – Dodelitev funkcij uradniku, ki presegajo njegov naziv, po zaposlitvi – Neobstoj vpliva na zakonitost odločbe o razvrstitvi v naziv ob zaposlitvi

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 5(4) in 7(1) ter člen 62, odstavek 1; Priloga I, Uredba Sveta št. 723/2004)

6.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv – Kandidati, ki so bili uspešni na natečajih in so bili vpisani na sezname primernih kandidatov pred 1. majem 2006, imenovani pa so bili po tem datumu – Uporaba novih določb – Kršitev načela prostega gibanja delavcev – Neobstoj

(člen 45 PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 32; Priloga XIII, člen 13(1))

1.      V skladu s členom 31(1) Kadrovskih predpisov so kandidati, ki so bili na podlagi natečaja vpisani na seznamu primernih kandidatov in jih je organ, pristojen za imenovanja, izbral za imenovanje na prosta delovna mesta, imenovani v razred funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili. Vendar pa je zakonodajalec v okviru reforme Kadrovskih predpisov, sprejete z Uredbo št. 723/2004, v navedene predpise vstavil Prilogo XIII, katere člen 13(1) kot posebna prehodna določba določa, da bodo uradniki, ki so bili uspešni na natečajih in vpisani na seznamu primernih kandidatov pred 1. majem 2006 na ravni A7/A6, zaposleni pa po tem datumu, z odstopanjem od splošnega pravila iz člena 31(1) Kadrovskih predpisov, razvrščeni v naziv AD 6.

(Glej točko 39.)

2.       Splošno načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno. Tako razlikovanja v Kadrovskih predpisih med različnimi kategorijami oseb, zaposlenih v institucijah Unije, bodisi kot uradnikov v strogem pomenu besede bodisi v okviru različnih kategorij uslužbencev, za katere se uporabljajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, ni mogoče prerekati, saj opredelitev vsake od teh kategorij izpolnjuje upravičene potrebe uprave Unije in se sklada z naravo stalnih ali začasnih nalog, ki jih posamezna kategorija opravlja.

Zato položaja uradnikov, zaposlenih po uspešno opravljenem natečaju in upravičenih do kariere v institucijah z zaporednim zasedanjem določenega števila delovnih mest, kar zadeva razvrstitev v naziv in plačilni razred ob zaposlitvi, ni mogoče primerjati s položajem začasnih uslužbencev, zaposlenih za zapolnitev določenega delovnega mesta.

(Glej točke od 46 do 48.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 9. februar 1994, Lacruz Bassols/Sodišče, T‑109/92, točka 87;

Sodišče za uslužbence: 17. november 2009, Palazzo/Komisija, F‑57/08, točka 38; 9. december 2010, Ezerniece Liljeberg in drugi/Komisija, F‑83/05, točka 93.

3.      Pod pogojem, da se upoštevata člen 27, prvi odstavek, in člen 29(1) Kadrovskih predpisov, katerih namen je zagotoviti zaposlitev najsposobnejših uradnikov, ima organ, pristojen za imenovanja, široko diskrecijsko pravico pri določanju meril sposobnosti, zahtevanih za prosta delovna mesta, in glede na navedena merila ter splošneje v interesu službe pri določanju pogojev in podrobnih pravil za organizacijo natečaja. Izbira pri tej široki diskrecijski pravici mora biti vedno odvisna od zahtev, povezanih s prostimi delovnimi mesti, in splošneje od interesa službe.

(Glej točko 50.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 5. februar 1997, Petit-Laurent/Komisija, T‑211/95, točka 54.

4.      Načelo enakega obravnavanja je kršeno, če se dve kategoriji oseb, katerih dejanski in pravni položaj ni bistveno drugačen, obravnavata različno, ali če se dva različna položaja obravnavata enako.

Vendar če se v obvestilu o natečaju, objavljenem za zaposlitev uradnikov v določen naziv, od kandidatov zahteva izpolnjevanje minimalnega pogoja delovnih izkušenj, je treba šteti, da so vsi uspešni kandidati na natečaju v enakem položaju, kar zadeva njihovo razvrstitev v naziv, ne glede na njihovo starost in prejšnje delovne izkušnje. Tako se v preglednici ustreznosti iz člena 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom očitno nikakor – niti neposredno niti posredno – ne upošteva starost zaposlenih uradnikov.

Zato kandidati, ki so bili uspešni na natečaju in vpisani na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006, zaposlili pa so se po tem datumu in nastopili evropsko javno službo po tem, ko so pridobili pomembne delovne izkušnje zunaj institucij, pri vseh drugih enakih spremenljivkah ne bodo mogli pričakovati enakih poklicnih možnosti, kot jih imajo uspešni kandidati, ki so navedeno javno službo nastopili mlajši, ker bo načeloma poklicna pot prvih krajša od poklicne poti drugih. Vendar pa ta okoliščina ne pomeni diskriminacije na podlagi starosti, ampak izhaja iz okoliščin posameznega uspešnega kandidata.

(Glej točke 56 in od 58 do 60.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. december 2008, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, C‑443/07 P, točka 83;

Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, De Bustamante Tello/Svet, T‑368/03, točka 69; 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, T‑58/05, točka 89.

5.      Iz člena 7(1) v povezavi s členom 62, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov, na podlagi katerega je uradnik upravičen do osebnih prejemkov, ki ustrezajo njegovima nazivu in plačilnemu razredu, izhaja, da uradniku po določitvi naziva in s tem ravni njegove plače ne more biti dodeljeno delovno mesto, ki ne ustreza temu nazivu. Z drugimi besedami, naziv in s tem plača, do katere je uradnik upravičen, določata naloge, ki se mu lahko naložijo. Vendar pa je okoliščina, kot je ta pri uradniku, ki bi moral kmalu po zaposlitvi opravljati vodstvene naloge, ki ne ustrezajo nalogam, običajno zaupanim uradniku iz njegovega naziva, in zato prejeti prejemki niso v skladu z zahtevnostjo njegovega dela, upoštevna le zoper odločbo, s katero je bil ta uradnik imenovan na svoje funkcije po zaposlitvi. Nasprotno pa ta okoliščina nikakor ne vpliva na zakonitost odločbe, saj sta njen cilj in posledica le razvrstitev uradnika v naziv in razred ob zaposlitvi.

(Glej točki 64 in 66.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 30. september 2010, Schulze/Komisija, F‑36/05, točki 80 in 82.

6.      Uradnik se na podlagi člena 45 PDEU ne more utemeljeno sklicevati na nezakonitost določb člena 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in člena 32 teh predpisov. Kršitev člena 45 PDEU bi pomenila, da te določbe pogojujejo razvrstitev v naziv in plačilni razred uradnika, zaposlenega prek natečaja, z delovnimi izkušnjami, glede na državo članico, v kateri so bile pridobljene. Poleg tega so uradniki, ki so pred zaposlitvijo pridobili pomembne delovne izkušnje zunaj institucij, in uradniki, ki so svojo poklicno pot začeli mlajši in so svoje delovne izkušnje pridobili v navedenih institucijah, dve kategoriji oseb, katerih položaj pri uporabi člena 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne bi bil primerljiv.

(Glej točki 71 in 72.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 17. december 2003, Chawdhry/Komisija, T‑133/02, točka 113;

Sodišče za uslužbence: 29. september 2011, Strobl/Komisija, F‑56/05, točka 87.