Zadeva T-417/04

Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Ničnostna tožba – Uredba (ES) št. 1429/2004 – Kmetijstvo – Skupna ureditev trga za vino – Sistem uporabe imen sort vinske trte ali njihovih sopomenk – Časovna omejitev uporabe – Tožba, ki jo vloži poddržavna enota – Osebe, ki jih akt posamično zadeva – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo

(člena 230, četrti odstavek, ES, in 249, drugi odstavek, ES; Uredba Komisije št. 1429/2004, priloga I, točka 103)

Določba, s katero se omejuje pravica do uporabe imena „Tocai friulano“ do 31. marca 2007 in jo kot pojasnjevalno opombo vsebuje priloga I k Uredbi št. 1429/2004 o spremembah Uredbe št. 753/2002, ki določa nekatera pravila za izvajanje Uredbe št. 1493/1999 o opisovanju, označevanju, predstavitvi in zaščiti določenih proizvodov vinskega sektorja, se vključuje v splošni okvir, ki se vzpostavlja z navedeno uredbo ter zadeva vse subjekte in vse skupnosti v Evropski skupnosti.

Tako se uporablja v objektivno opredeljenih okoliščinah in ima pravne učinke za kategorije oseb, ki so določene abstraktno. Zato je splošni ukrep v smislu člena 249, drugi odstavek, ES in torej normativni ukrep.

Tak ukrep lahko določene osebe vseeno zadeva posamično.

To pa ne velja za zadevno določbe v zvezi s poddržavno enoto, kot je avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina.

Prvič, vloga proizvajalke, na katero se sklicuje ta enota, namreč ne omogoča, da bi šteli, da je individualizirana enako, kot če bi bil akt nanjo naslovljen. Splošne in normativne narave akta ni mogoče izpodbijati zaradi možnosti, da se bolj ali manj natančno opredelita število in celo identiteta pravnih oseb, za katere se akt uporablja v nekem trenutku, ker se ta uporablja za pravno ali dejansko objektivno okoliščino, opredeljeno z aktom v povezavi z njegovim ciljem. Vendar prepoved uporabe imena „Tocai friulano“ po 31. marcu 2007 velja na splošno in za nedoločeno obdobje za vse zadevne gospodarske subjekte, to je za pridelovalce te sorte vinske trte, proizvajalce zadevnega vina in trgovce z njim.

Drugič, splošni interes, ki ga dežela, ki je pristojni subjekt za gospodarska in socialna vprašanja na svojem ozemlju, lahko ima za izid postopka, ki bo ugoden za napredek njenega gospodarstva, ne zadostuje, da bi se štela za prizadeto v smislu člena 230, četrti odstavek, ES.

Tretjič, porazdelitev zakonodajnih in regulativnih pooblastil v državi članici spada izključno na področje ustavnega prava te države in ni pomembna za presojo, ali ukrep prava Skupnosti morda prizadeva interese teritorialne skupnosti. V pravnem redu Skupnosti morajo namreč državni organi zagotoviti, da je zastopan morebiten interes, ki temelji na obrambi nacionalne zakonodaje, ne glede na ustavno ureditev in teritorialno organiziranost te države.

Poleg tega na podlagi posebnih zakonskih in podzakonskih pravic, ki jih morda lahko ima pravna oseba javnega prava države članice, razen države, ta oseba ne more imeti posamičnega interesa za to, da bi predlagala razglasitev ničnosti določbe materialnega prava Skupnosti, ki ne vpliva na obseg njenih pristojnosti, ker oseba, ki je nosilka teh posebnih pravic, teh načeloma ne izvršuje v svojem interesu.

Z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu ni mogoče odstraniti pogoja posamičnega zadevanja iz člena 230, četrti odstavek, ES.

(Glej točke 44, 47, 51, 52, 54, 55, od 61 do 63 in 67.)