Zadeva T-63/07

Mäurer + Wirtz GmbH & Co. KG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti tosca de FEDEOLIVA – Prejšnje besedne znamke Skupnosti in prejšnje nacionalne besedne znamke TOSCA – Relativni razlogi za zavrnitev – Neupoštevanje trditve – Člen 74(1) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 76(1) Uredbe (ES) št. 207/2009)“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba na sodišču Skupnosti – Zakonitost odločbe odbora za pritožbe, ki je odločil v okviru postopka z ugovorom – Izpodbijanje s sklicevanjem na nove dejanske ali pravne elemente – Nedopustnost

(Uredba Sveta št. 40/94, člena 63 in 74(1))

2.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Postopek z ugovorom – Preizkus, omejen na navajane razloge – Škoda za razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 74)

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke, ki uživa ugled – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjene na proizvode in storitve, ki niso podobni

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(5))

1.      Na podlagi člena 74(1) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je v postopku glede relativnih razlogov za zavrnitev registracije preizkus omejen na navajane razloge in predloge, ki jih podajo stranke. Iz tega sledi, da glede relativnega razloga za zavrnitev registracije pravni in dejanski elementi, ki so podani pred Splošnim sodiščem, ki pa niso bili predhodno navajani pred odborom za pritožbe, ne morejo vplivati na zakonitost odločbe navedenega odbora.

Iz tega izhaja, da v okviru nadzora zakonitosti odločb odborov za pritožbe, ki je na podlagi člena 63 navedene uredbe poverjen Splošnemu sodišču, pravni in dejanski elementi, ki se navajajo pred Splošnim sodiščem, ne da bi bili prej navedeni pred organi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), ne smejo biti preizkušeni, da bi se presodilo o zakonitosti odločbe odbora za pritožbe, in morajo zato biti razglašeni za nedopustne.

(Glej točki 22 in 23.)

2.      Stranka, ki ugovarja, namreč z obkljukanjem okenca 95 ugovora navaja, da njen ugovor temelji na stališču, da bi znamka, za katero je vložena prijava, brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni učinek ali ugled prejšnjih znamk.

Trditev, predložena v postopku pred odborom za pritožbe, v skladu s katero bi uporaba znamke, za katero je vložena prijava, povzročila zmanjševanje ugleda prejšnjih znamk, ker javnost proizvodov stranke, ki ugovarja, ne bi več povezovala z njenimi znamkami, se omejuje na element, ki je bil navajan že ob vložitvi ugovora. Tako taka trditev kvečjemu pojasnjuje naravo škode, povzročene prejšnjim znamkam, in sicer to, kar stranka, ki je vložila ugovor, opredeljuje kot zmanjševanje njihovega ugleda, ter pomeni kratko utemeljitev, ki se nanaša na zatrjevano dejstvo, da javnost ne bi več povezovala njenih proizvodov z njenimi znamkami.

V zvezi s tem so merila uporabe relativnega razloga za zavrnitev ali vsake druge določbe, na katere se stranke sklicujejo pri utemeljevanju prijav, po naravi del pravnih elementov, ki so Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) predloženi v preizkus. Navedena trditev stranke, ki ugovarja, se omejuje na zatrjevanje, da so pogoji iz člena 8(5) Uredbe št. 40/94 izpolnjeni, in kratko pojasni, zakaj je tako, in sicer ker naj javnost proizvodov ne bi več povezovala s prejšnjimi znamkami, ki jih označujejo.

Ob upoštevanju razlogov za ugovor, ki jih je podala stranka, ki ugovarja, pred oddelkom za ugovore, je ta trditev zgolj pojasnilo glede zatrjevane nevarnosti za nastanek škode in njena utemeljitev, ne da bi bilo dodano novo dejstvo v smislu člena 74(2) navedene uredbe.

Zato opredelitev navedene trditve, katere namen je podrobnejša določitev narave in izvora škode, ki se želi preprečiti z nasprotovanjem registraciji na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 40/94, kot novo dejstvo v smislu člena 74(2) Uredbe št. 40/94, in zavrnitev te trditve kot nedopustne pomeni napačno uporabo prava. Odbor za pritožbe bi moral trditev v skladu s členom 74(1) navedene uredbe upoštevati.

(Glej točke od 31 do 36.)

3.      Način, kako mora stranka, ki ugovarja, če se namerava sklicevati na relativni razlog za zavrnitev iz člena 8(5) Uredbe št. 40/94, navesti in dokazati, da prijavljena znamka povzroča prihodnje dejansko tveganje oškodovanja ali neupravičenega izkoriščanja prejšnjih znamk, se spreminja glede na to, ali bi prijavljena znamka na prvi pogled lahko povzročila eno od vrst tveganj iz te določbe.

Zlasti v primeru ugovora, ki temelji na znamki, ki uživa zelo velik ugled, je mogoče, da je prihodnje dejansko tveganje oškodovanja prejšnje znamke ali neupravičenega izkoriščanja s strani prijavljene znamke tako očitno, da stranki, ki ugovarja, ni treba navesti in dokazati nobenega drugega dejstva. Mogoče je tudi, da na prvi pogled ne kaže, da bi lahko prijavljena znamka povzročila eno od tveganj iz člena 8(5) Uredbe št. 40/94 za prejšnjo ugledno znamko, čeprav je enaka ali podobna kot ta prejšnja znamka, in v takem primeru se mora navedeno prihodnje dejansko tveganje oškodovanja ali neupravičenega izkoriščanja dokazati z drugimi dokaznimi elementi, ki jih mora navesti in dokazati stranka, ki ugovarja.

(Glej točki 39 in 40.)