Language of document : ECLI:EU:T:2011:342

Zadeva T-112/07

Hitachi Ltd in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg projektov za plinsko izolirane stikalne naprave – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Razdelitev trga – Pravica do obrambe – Dokaz o kršitvi – Enotna in trajajoča kršitev – Globe – Teža in trajanje kršitve – Odvračalni učinek – Sodelovanje“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Neposredovanje dokumenta – Posledice

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

2.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Posredovanje odgovorov na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Pogoji – Meje

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

3.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Pisna pričanja zaposlenih v družbi, vpleteni v kršitev – Dokazna vrednost – Presoja

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

4.      Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence

(člen 6(2) EU; člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Uporaba skupka indicev

(člen 81(1) ES)

6.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Presoja dokazne vrednosti različnih dokazov – Merila

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53)

7.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

8.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točka 21)

9.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

10.    Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Osebna odgovornost podjetij, ki so sostorilci kršitve, za celotno kršitev – Pogoji

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

11.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

12.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračilni učinek

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

1.      Pravica do vpogleda v spis, ki je posledica načela spoštovanja pravice do obrambe, v upravnem postopku na področju uporabe pravil o konkurenci pomeni, da mora Komisija zadevnemu podjetju dati možnost, da preuči vse dokumente v preiskovalnem spisu, ki bi bili lahko pomembni za njegovo obrambo. K temu spadajo obremenilni in razbremenilni dokumenti, razen poslovnih skrivnosti drugih podjetij, internih dokumentov Komisije in drugih zaupnih podatkov.

Dejstvo, da dokument, na katerega se je Komisija oprla pri obdolžitvi tega podjetja, ni bil posredovan, se šteje za kršitev pravice do obrambe samo, če zadevno podjetje dokaže, da bi bil rezultat, do katerega je prišla Komisija v odločbi, drugačen, če bi moral biti dokument, ki ni bil posredovan, izločen kot obremenilni dokaz.

V zvezi s tem, da razbremenilni dokument ni bil poslan, mora zadevno podjetje dokazati le, da je lahko njegovo nerazkritje vplivalo na potek postopka in na vsebino odločbe Komisije v njegovo škodo. Dovolj je, če podjetje dokaže, da bi lahko navedeni razbremenilni dokument uporabilo pri svoji obrambi, in sicer da bi, če bi se nanj lahko oprlo v upravnem postopku, lahko navedlo dokaze, ki ne bi bili skladni s sklepi, do katerih je na tej stopnji prišla Komisija, in bi lahko tako kakor koli vplivali na njeno presojo v odločbi, vsaj glede teže in trajanja njemu očitanega ravnanja, in s tem na višino globe.

(Glej točke 31, 36 in 37.)

2.      V okviru postopka, ki je bil uveden zaradi kršitev pravil o konkurenci, je zadevno podjetje šele na začetku upravne kontradiktorne faze z obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah obveščeno o vseh bistvenih podatkih, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka, in ima pravico do vpogleda v spis, da se zagotovi dejansko izvajanje njegove pravice do obrambe. Zato odgovor drugih podjetij, ki naj bi bila udeležena v kartelu, na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah načeloma ni vključen v celoto dokumentov preiskovalnega spisa, s katerimi se stranke lahko seznanijo.

Vendar če se Komisija namerava opreti na del odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali na dokument, priložen k takemu odgovoru, da bi dokazala obstoj kršitve v postopku izvajanja člena 81(1) ES, je treba drugim podjetjem, vpletenim v ta postopek, omogočiti, da se glede takega dokaznega sredstva opredelijo. V takih okoliščinah namreč zadevni odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen k takemu odgovoru, pomeni obremenilni dokaz zoper različna podjetja, ki naj bi bila udeležena pri kršitvi.

Če je lahko odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen k takemu odgovoru, upošteven za obrambo podjetja, ker mu omogoča uveljavljanje dokazov, ki niso skladni s sklepi Komisije na tej stopnji, se po analogiji ta odlomek šteje za razbremenilni dokaz. V tem primeru je treba zadevnemu podjetju omogočiti, da preuči zadevni odlomek ali dokument in se izreče glede njega.

(Glej točke od 32 do 34.)

3.      Pisnih pričanj zaposlenih v neki družbi, ki so bila sestavljena pod njenim nadzorom in ki jih je ta v upravnem postopku zaradi kršitev pravil o konkurenci, ki ga vodi Komisija, predložila v svojo obrambo, načeloma ni mogoče opredeliti kot informacije, ki se razlikujejo od izjav te družbe in so od njih neodvisne. Splošno pravilo je namreč, da stališče družbe glede resničnosti dejstev, ki ji jih očita Komisija, temelji predvsem na poznavanju dejstev in mnenjih njenih zaposlenih in vodstva.

Pričanja zaposlenih v neki družbi, ki je sodelovala pri omejevalnem sporazumu, zato niso ločeni dokazi, neodvisni od izjav te družbe, saj so priče podale izjave pred Komisijo na pobudo navedene družbe in v okviru njene obveznosti sodelovanja na podlagi obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih omejevalnih sporazumov, pri čemer so izkoristile navzočnost zunanjega svetovalca zadevne družbe. Zato ta pričanja ne morejo potrditi izjav družbe, v kateri so zaposleni. Gre bolj za dopolnitve navedenih izjav, katerih vsebino lahko pojasnijo in ponazorijo. Zato morajo biti potrjena tudi z drugimi dokazi.

(Glej točki 48 in 129.)

4.      Dvom sodišča je treba razlagati v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve člena 81(1) ES. Sodišče torej ne more sklepati, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če še vedno dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe o naložitvi globe.

V tem zadnjem primeru je namreč treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah in ki se uvršča med temeljne pravice, ki pomenijo splošna načela prava Skupnosti. Z vidika narave zadevnih kršitev ter narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja zlasti v postopkih v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni.

(Glej točki 58 in 59.)

5.      Na področju konkurence se mora Komisija pri dokazovanju obstoja kršitve sklicevati na natančne in ujemajoče se dokaze. Vendar ni nujno, da vsak dokaz, ki ga predloži Komisija, izpolnjuje ta merila glede vsakega znaka kršitve. Dovolj je, da skupek indicev, na katerega se sklicuje institucija, gledano na splošno, izpolnjuje to zahtevo. O obstoju protikonkurenčne prakse ali sporazuma je torej mogoče sklepati na podlagi določenega števila naključij in indicev, ki lahko skupaj, če ne obstaja druga logična razlaga, pomenijo dokaz kršitve pravil o konkurenci.

Če pa se Komisija za sklep o obstoju kršitve opira le na ravnanje zadevnih podjetij na trgu, zadostuje, da ta dokažejo obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, prikazujejo v drugačni luči in tako dopuščajo, da se razlaga Komisije, ki jo je navedla pri ugotovitvi obstoja kršitve pravil Skupnosti o konkurenci, nadomesti z drugo logično razlago dejstev.

To pravilo se ne uporablja v vseh primerih, v katerih je kršitev dokazana izključno z nelistinskimi dokazi. V zvezi z dokazi, ki jih je mogoče navesti za ugotovitev kršitve člena 81 ES, velja namreč v pravu Skupnosti načelo proste presoje dokazov.

Zato tudi če se neobstoj listinskih dokazov kot tak lahko izkaže za upoštevnega v okviru splošne presoje skupka indicev, na katere se sklicuje Komisija, pa to ne pomeni, da lahko zadevno podjetje trditve Komisije izpodbija s predložitvijo alternativne razlage dejstev. Tako je samo v primeru, če na podlagi dokazov, ki jih je predložila Komisija, ni mogoče nedvoumno in brez potrebne razlage dokazati obstoja kršitve.

Iz enakega razloga Komisiji, tudi če ni listinskih dokazov, ni treba izvesti neodvisnih preiskav za preverjanje dejstev.

(Glej točke od 60 do 66.)

6.      V postopku zaradi kršitve člena 81(1) ES je verodostojnost edino upoštevno merilo za presojo dokazne vrednosti različnih dokazov. V skladu s splošnimi dokaznimi pravili sta verodostojnost in tako dokazna vrednost dokumenta odvisni od njegovega izvora, okoliščin njegovega nastanka, njegovega naslovnika in njegove vsebine.

Pri izjavah podjetij je poleg tega še posebej visoko dokazno vrednost mogoče priznati tistim, ki so, prvič, zanesljive, drugič, podane v imenu podjetja, tretjič, podane s strani osebe, ki ima poklicno obveznost delovati v interesu tega podjetja, četrtič, nasprotujejo interesom avtorja izjave, petič, so podane s strani neposredne priče dogajanju, ki ga opisujejo, in šestič, so podane pisno, načrtno in po tehtnem premisleku.

Nasprotno pa izjave nekega podjetja, ki se mu očita udeležba v kartelu, katere točnost prereka več drugih zadevnih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz obstoja kršitve, ki so jo ta podjetja storila, ne da bi to potrjevali drugi dokazi, saj je zaradi zanesljivosti zadevnih izjav lahko zahtevana stopnja potrditve manjša.

(Glej točke od 68 do 71.)

7.      Čeprav je nekaj nezaupanja do prostovoljnih navedb glavnih udeležencev v protipravnem kartelu običajnega glede na verjetnost, da želijo ti udeleženci zmanjšati pomen svojega prispevka h kršitvi in poudariti prispevek drugih, to ne spremeni dejstva, da se namreč s predlogom za uporabo obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih omejevalnih sporazumov, da bi se dosegla imuniteta pred globo ali znižanje globe, ne spodbuja nujno k temu, da se predložijo izkrivljeni dokazi glede sodelovanja preostalih udeležencev v kartelu. Vsak poskus zavajanja Komisije namreč lahko omaje odkritost in popolnost sodelovanja predlagatelja in s tem ogrozi njegovo možnost, da je deležen vseh ugodnosti na podlagi obvestila o ugodni obravnavi.

V zvezi s posamičnimi motivi prič je seveda mogoče, da želijo zaposleni v podjetju, ki je prosilo za imuniteto pred globami, ki morajo delovati v njegovem interesu, predložiti čim več obremenilnih dokazov, saj lahko njihovo sodelovanje v postopku pozitivno vpliva tudi na njihovo poklicno prihodnost. Vendar se morajo zadevni zaposleni v takem primeru zavedati tudi morebitnih negativnih posledic navajanja netočnih dejstev, ki so še občutnejše zaradi zahteve po potrditvi z drugimi dokazi.

(Glej točki 72 in 130.)

8.      Komisija lahko na podlagi točke 21 obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih omejevalnih sporazumov odobri znižanje globe, če imajo zadevni dokazi precejšnjo dokazno vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih Komisija že ima. Zato se lahko podjetje, ki želi doseči znižanje globe, v prošnji za ugodno obravnavo, predloženi po posredovanju odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, upravičeno osredotoči na dejstva, ki po njegovem mnenju dotlej niso bila pravno zadostno dokazana, da jim s tem doda pomembno dodano vrednost. To je lahko razlog, da zadevno podjetje izpusti dejstva, za katera meni, da so bila brez vsakega dvoma dokazana v predhodno predloženih dokazilih.

Poleg tega glede na besedilo točke 21 obvestila o ugodni obravnavi ni mogoče izključiti, da predložitev dokazov, ki imajo določeno dokazno vrednost, vendar se nanašajo na dejstva, ki so bila dokazana že z drugimi dokazi, ne pripelje do znižanja.

(Glej točke od 178 do 180.)

9.      Za sporazum v smislu člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu delovala na določen način. Konkretnih učinkov sporazuma ni treba upoštevati, če se izkaže, da je njegov namen omejevanje, preprečevanje ali izkrivljanje konkurence. Obstoj vzajemne zaveze nujno pomeni, da obstaja skupna volja, tudi če ni dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče natančno določiti, kdaj je bila ta volja izražena ali kako je bila formalizirana.

(Glej točki 268 in 269.)

10.    Sporazumi in usklajena ravnanja iz člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) nujno nastanejo zaradi sodelovanja več podjetij, ki so vsa sostorilci kršitve, vendar ima lahko njihovo sodelovanje različne oblike, predvsem glede na značilnosti upoštevnega trga in položaj vsakega podjetja na tem trgu, zastavljenih ciljev in izbranih ali načrtovanih načinov izvajanja. Vendar sámo dejstvo, da vsako podjetje sodeluje pri kršitvi na svoj način, ni dovolj za izključitev njegove odgovornosti za celotno kršitev, skupaj z ravnanji, ki so jih dejansko izvajala druga sodelujoča podjetja, vendar imajo isti cilj ali enak protikonkurenčni učinek.

Tako je podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi s svojimi ravnanji, ki jih zajema pojem sporazuma ali usklajenega ravnanja s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma o EGP in ki pripomorejo k uresničitvi kršitve v celoti, odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru iste kršitve med celotnim obdobjem, ko je sodelovalo pri navedeni kršitvi, če je dokazano, da je zadevno podjetje vedelo za protipravna ravnanja drugih udeležencev ali da jih je lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti z njimi povezano tveganje.

Tako je v primeru podjetja tretje države, ki je imelo le pasivno vlogo pri skupnem dogovoru o tem, da se dodelitev posebnih projektov v EGP rezervira za evropske proizvajalce, ker je bilo seznanjeno z zadevnim sporazumom in ker njegova pasivna vloga ni bila posledica njegove prostovoljne izbire, temveč oblike njegovega sodelovanja pri sporazumu o trgu EGP, s tem da je bilo njegovo sodelovanje predhodni pogoj za to, da se je lahko izvajalo dodeljevanje projektov v EGP evropskim proizvajalcem.

(Glej točke od 287 do 290.)

11.    Če je kršitev člena 81(1) ES storilo več podjetij, je treba preučiti relativno težo sodelovanja vsakega od njih. Tako je treba dejstvo, da podjetje ni bilo udeleženo v vseh elementih kartela ali je imelo manjšo vlogo v okviru te udeležbe, upoštevati pri presoji teže kršitve in določitvi globe.

Zlasti v okviru dogovora, s katerim so se podjetja tretjih držav zavezala, da ne bodo prodrla na trg Evropskega gospodarskega prostora (EGP), evropska podjetja pa so si razdelila različne projekte na tem trgu, in sicer s tajnimi dejanji, je teža ravnanja podjetij tretjih držav primerljiva s težo ravnanja evropskih podjetij, ker dejstvo, da niso sodelovala pri dodelitvi projektov v EGP, ni bilo rezultat njihove odločitve, temveč zgolj posledica narave njihovega sodelovanja pri zadevnem sporazumu o trgu EGP.

(Glej točke 312 in od 314 do 316.)

12.    Glede ponovitve kršitve je odvračanje eden od namenov globe. Poleg tega je zahteva po zagotovitvi takega odvračanja splošna zahteva, ki mora voditi Komisijo ves čas postopka izračuna glob in ne pomeni nujno, da mora biti njen posebni del tudi skupna ocena vseh upoštevnih okoliščin zaradi doseganja tega namena.

Komisija je zato lahko, ne da bi storila napako, ta element upoštevala v okviru presoje oteževalnih okoliščin in ne ob določitvi odvračalnih koeficientov.

(Glej točko 353.)