Obvestilo v UL

 

Tožba, vložena 28. septembra 2005 - AITEC - Associazione Italiana Tecnico Economica del Cemento in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-371/05)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: AITEC - Associazione Italiana Tecnico Economica del Cemento (Rim, Italija), BUZZI UNICEM S.P.A. (Casale Monferrato, Italija), ITALCEMENTI GROUP (Bergamo, Italija) (zastopnika: Massimo Merla in Claudio Tesauro, Avvocati]

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

naj se razglasi, da Odločba ne obstaja, ker Komisija ne more dokazati, da ima komisar Dimas mandat za podpis aktov, sprejetih na področju politike konkurence, zlasti na področju državnih pomoči;

naj se razglasi ničnost Odločbe: (i) v delu, v katerem z izjavo, da ne oporeka PNA (člen 2 Odločbe), in torej potrjuje tako razdelitev pravic med sektorji, kot je določena, dovoljuje diskriminatornost take razdelitve, ki daje prednost podjetjem nekega sektorja na škodo drugih; (ii) v delu, v katerem razglaša, da je z merilom št. 10 Priloge III k Direktivi 2003/87 nezdružljiv namen, da se za obstoječe naprave, za katere je treba posodobiti dovoljenja, in sicer za del spremenjene naprave, ki je že obstajala pred posodobitvijo dovoljenja, dopusti koriščenje pravic iz rezerve za nove udeležence (člen 1(b) Odločbe) tudi takrat, ko novi udeleženci niso izčrpali njim namenjenih količin iz rezerve; in (iii) v delu, v katerem od Italije zahteva, da v PNA vnese spremembo in za obstoječe naprave, za katere je treba posodobiti dovoljenja, in sicer za del spremenjene naprave, ki je že obstajala pred posodobitvijo dovoljenja, ne izda dovoljenja za koriščenje pravic iz rezerve za nove udeležence (člen 2(b) Odločbe);

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je Odločba z dne 25. maja 2005¹, s katero je Komisija Evropskih skupnosti odločila, da je državni načrt razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov (PNA), ki ga je Italija uradno priglasila, združljiv z merili, ki so našteta v Direktivi Evropskega Parlamenta in Sveta 2003/87/ES z dne 13. oktobra 2003².

Pod prvič tožeča stranka zahteva presojo pristojnosti Komisarja, ki je podpisnik izpodbijanega akta, za sprejem Odločbe. Od Sodišča prve stopnje zlasti zahteva, naj preveri pristojnost komisarja Dimasa v zvezi z akti, ki so bili sprejeti na področju politike konkurence, zlasti na področju državnih pomoči, in da po potrebi razglasi, da izpodbijani akt ne obstaja.

Pod drugič tožeče stranke uveljavljajo kršitev člena 88(2) in (3) ES, ker je Komisija preučila PNA, ukrep, ki bi lahko vseboval elemente državne pomoči, ne da bi upoštevala postopkovna pravila, ki jih vsebuje navedeni člen.

Pod tretjič tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija s preverjanjem morebitne prisotnosti vidikov državne pomoči v PNA, kršila člen 87 ES, merilo 5 Priloge III k Direktivi 2003/87 in načelo prepovedi diskriminacije. S potrditvijo razdelitve pravic med sektorji, ki jo določa PNA, naj bi namreč dovolila diskriminatornost take razdelitve na škodo proizvajalcev cementa.

Pod četrtič tožeča stranka trdi, da je Komisija zmotno uporabila merilo št. 10 Priloge III k Direktivi 2003/87/ES, ker je štela, da je "namen Italije, da se za obstoječe naprave, za katere je treba posodobiti zadevna dovoljenja, in sicer za del spremenjene naprave, ki je obstajala že pred posodobitvijo dovoljenja, dopusti koriščenje pravic iz rezerve za nove udeležence" v nasprotju s tem merilom. Tako naj bi Komisija kršila merilo št. 5 Priloge III k Direktivi 2003/87/ES in načelo prepovedi diskriminacije, ker je brez upoštevanja posebnosti sektorjev, ki jih uporaba Direktive zadeva, v zvezi z možnostjo za rast proizvodnje, proizvajalce cementa ponovno postavila v neugoden položaj glede na druge proizvajalce.

Na koncu pa se tožeča stranka sklicuje na kršitev členov 11, 12, 13 in 28 Direktive 2003/87/ES, ker je Komisija dovolila PNA, čeprav ta ne vsebuje izrecnih določb, ki bi podjetjem dopuščala, da se ustrezno organizirajo s prenosom pravic ali z združevanjem, določa referenčna obdobja, ki so drugačna od petletnega obdobja za prenos preostalih pravic, neupravičeno omejuje združevanje naprav in ne določa razdelitve pravic ukinjenih emisij.

____________

¹ - Odločba Komisije z dne 25. maja 2005 o državnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, ki ga je Italija uradno priglasila v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2003/87/ES (C(2005) 1527 končna, UL C 226, 15.9.2005, str. 2)

² - Direktiva 2003/87/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).