Language of document : ECLI:EU:C:2017:361

Zadeva C36/16

Minister Finansów

proti

Posnania Investment SA

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny)

„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Člen 2(1)(a) – Člen 14(1) – Obdavčljive transakcije – Pojem ‚dobava blaga, opravljena za plačilo‘ – Prenos nepremičnine na državo ali teritorialno skupnost za poplačilo davčnega dolga – Izključitev“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. maja 2017

Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Dobava blaga – Pojem – Pojem dobava blaga, opravljena za plačilo – Prenos nepremičnine na državo ali teritorialno skupnost za poplačilo davčnega dolga – Izključitev

(Direktiva Sveta 2006/112, člena 2(1)(a) in 14(1))

Člen 2(1)(a) in člen 14(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da prenos lastninske pravice na nepremičnini s strani zavezanca za davek na dodano vrednost v korist državnega proračuna države članice ali teritorialne skupnosti te države, ki se – tako kot prenos iz postopka v glavni stvari – izvede kot plačilo za neplačani davek, ni odplačna dobava blaga, obdavčljiva z davkom na dodano vrednost.

Četrtič, v zvezi z morebitno odplačnostjo transakcije prenosa lastninske pravice na nepremičnini na javni subjekt – v obravnavani zadevi prenos lastninske pravice na zemljišču na občino kot plačilo za neplačane davke – je treba navesti, da je dobava blaga opravljena „za plačilo“ v smislu člena 2(1)(a) Direktive o DDV le, če med dobaviteljem in pridobiteljem obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve, pri čemer plačilo, ki ga prejme dobavitelj, pomeni dejansko protivrednost dobavljenega blaga (sodbi z dne 27. aprila 1999, Kuwait Petroleum, C‑48/97, EU:C:1999:203, točka 26, in z dne 21. novembra 2013, Dixons Retail, C‑494/12, EU:C:2013:758, točka 32).

Vendar je obveznost plačila, ki jo ima davčni zavezanec kot dolžnik davčnega dolga do davčne uprave kot upnice tega dolga, enostranska, saj s tem, da je davčni zavezanec plačal davek, pride le do zakonskega prenehanja njegovega dolga, tudi če je to storil, kot v obravnavani zadevi, z izročitvijo nepremičnine.

Davek je namreč obvezna dajatev, ki jo javni organ oblastno izvrši na sredstva oseb, ki spadajo v njegovo davčno pristojnost. Ta dajatev je prek javnih proračunov dodeljena javnim storitvam. Taka dajatev, ki se glasi na denarni znesek ali – kot v obravnavani zadevi – na premoženje v stvareh, ne povzroči nobene dajatve javnega organa in posledično nobene protidajatve davčnega zavezanca.

(Glej točke 31, 33, 34, 42 in izrek.)