Tožba, vložena 9. januarja 2012 - Interbev proti Komisiji

(Zadeva T-18/12)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Association Nationale Interprofessionnelle du Bétail et des Viandes (Interbev) (Pariz, Francija) (zastopnika: P. Morrier in A. Bouviala, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj razglasi za ničen sklep Evropske komisije z dne 13. julija 2011, državna pomoč SA.14974 (C 46/2003) - Francija - o prispevkih v korist združenja INTERBEV, C(2011) 4923 konč., še neobjavljen v Uradnem listu Evropske unije, v delu, prvič, v katerem so bili ukrepi združenja INTERBEV med letoma 1996 in 2004 na področju oglaševanja, promocije tehnične pomoči ter raziskav in razvoja opredeljeni za državno pomoč, in, drugič, v katerem so bili razširjeni prostovoljni prispevki, s katerimi se financirajo ti ukrepi, opredeljeni za državna sredstva, ki so sestavni del omenjenih državnih pomoči;

naj, podredno, razglasi za ničen sklep Evropske komisije z dne 13. julija 2011, državna pomoč SA.14974 (C 46/2003) - Francija - o prispevkih v korist združenja INTERBEV, C(2011) 4923 konč., še neobjavljen v Uradnem listu Evropske unije v delu, v katerem se nacionalna sodišča poziva, da izterjajo razširjene prostovoljne prispevke (izpodbijani sklep, točki 201 in 202 obrazložitve);

naj se Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja štiri tožbene razloge.

1.    Prvi tožbeni razlog se nanaša na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa glede na člen 296 PDEU in zlasti navedb, ki se nanašajo na i) selektivno ekonomsko prednost v korist trgovcem v govedoreji in ovčjereji, ii) državni izvor ukrepov tožeče stranke, iii) vpliv na konkurenco in na trgovino med državami članicami in iv) prisilno zvezo med ukrepi tožeče stranke in razširjenimi prostovoljnimi prispevki, imenovanimi tudi obvezni prostovoljni prispevki, ki so se pobirali med letoma 1996 in 2004.

2.    Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 107(1) PDEU, ker:

-    naj ukrepov tožeče stranke med letoma 1996 in 2004 ne bi bilo mogoče pripisati državi, razširjeni prostovoljni prispevki, s katerimi so bili financirani, pa naj ne bi bili državna sredstva in naj jih ne bi bilo nikakor mogoče povezati z državo Francijo;

-    naj ukrepi tožeče stranke med letoma 1996 in 2004 ne bi pomenili ekonomske prednosti za enega ali več upravičencev;

-    naj ukrepi tožeče stranke med letoma 1996 in 2004 ne bi vplivali, niti potencialno, na konkurenco in trgovino med državami članicami.

3.    Tretji tožbeni razlog, ki ga tožeča stranka navaja podredno, se nanaša na očitno napako pri presoji glede prisilne zveze med razširjenimi prostovoljnimi prispevki in ukrepi tožeče stranke.

4.    Četrti tožbeni razlog, ki ga tožeča stranka navaja še bolj podredno, se nanaša na očitno napako pri presoji glede tega, kako naj dejstvo, da se o razširjenih prostovoljnih prispevkih ni obveščalo, vpliva na presojo nacionalnih sodišč. Komisija naj bi v točki 202 obrazložitve izpodbijanega sklepa nacionalna sodišča napeljevala k naložitvi vračila razširjenih prostovoljnih prispevkov in razglasitvi neveljavnosti pomoči, zainteresirane osebe pa, da sprožijo spore pred nacionalnimi sodišči, čeprav naj nacionalnemu sodišču ne bi bilo treba naložiti vračila pomoči in razširjenih prostovoljnih prispevkov, zaradi neprimernosti in praktične neizvedljivosti takega vračila.

____________