SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 20. septembra 2017(*)
„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Evropske unije BADTORO – Prejšnji besedni znamki Evropske unije in prejšnja nacionalna figurativna znamka TORO – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Podobnost znakov – Podobnost proizvodov in storitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑350/13,
Jordi Nogues, SL s sedežem v Barceloni (Španija), ki jo zastopajo J. Fernández Castellanos, M. J. Sanmartín Sanmartín in E. López Parés, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki sta ga sprva zastopala V. Melgar in J. Crespo Carrillo, nato pa J. Crespo Carillo, agenta,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Grupo Osborne, SA s sedežem v El Puertu de Santa María (Španija), ki jo zastopa J. M. Iglesias Monravá, odvetnik,
katere predmet je tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. aprila 2013 (zadeva R 1446/2012‑2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Grupo Osborne in Jordi Nogues,
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi M. van der Woude, predsednik, I. Ulloa Rubio, sodnik, in A. Marcoulli (poročevalka), sodnica,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 2. julija 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je vložil EUIPO v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 24. septembra 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 7. oktobra 2013,
na podlagi sklepa o prekinitvi postopka z dne 18. decembra 2013,
na podlagi dopisa Splošnega sodišča z dne 1. marca 2016, s katerim so bile stranke obveščene, da se je Splošno sodišče seznanilo z odločbo Sodišča za blagovne znamke Evropske unije št. 1 v Alicantu (Španija) in da je bil pisni del postopka končan,
na podlagi predloga za združitev te zadeve z zadevo T‑386/15 na podlagi člena 50(1) Poslovnika Splošnega sodišča in stališča strank glede tega,
na podlagi sklepa z dne 13. maja 2016 o zavrnitvi združitve te zadeve z zadevo T‑386/15,
na podlagi obravnave z dne 15. decembra 2016,
na podlagi sklepa z dne 15. februarja 2017 o ponovnem odprtju ustnega dela postopka,
na podlagi stališč EUIPO in intervenientke, ki so bila vložena v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 1. in 6. marca 2017,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Jordi Nogues, SL je 1. decembra 2010 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije.
2 Znamka, katere registracija se je zahtevala, je ta figurativni znak:
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 25, 34 in 35 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od razredov ustrezajo tem opisom:
– razred 25: „Oblačila, obutev, pokrivala“;
– razred 34: „Tobak; Potrebščine za kadilce; Vžigalice“;
– razred 35: „Uvozne storitve; Izvoz; Komercialna zastopstva; Prodaja v trgovinah in prek svetovnih računalniških omrežij knjigarniških izdelkov in pisarniškega materiala, perila, priprav in posod za gospodinjstvo in za kuhinjo, dekorativnih predmetov, proizvodov za kadilce in darilnih predmetov; Oglasna dejavnost; Vodenje komercialnih poslov; Poslovna administracija; Pisarniški posli.“
4 Prijava znamke Evropske unije je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 9/2011 z dne 14. januarja 2011.
5 Intervenientka, družba Grupo Osborne, SA je 12. aprila 2011 na podlagi člena 41 Uredbe št. 207/2009 vložila ugovor zoper registracijo znamke, prijavljene za proizvode in storitve iz točke 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah:
– prejšnja figurativna španska znamka, ki je bila prijavljena 15. julija 2010 in registrirana 13. decembra 2010 pod številko 2939631, ki označuje „vžigalnike in potrebščine za kadilce“ iz razreda 34, ki je predstavljena spodaj:
– prejšnja besedna znamka Evropske unije TORO, ki je bila prijavljena 13. septembra 2002 in registrirana 5. avgusta 2010 pod številko 2844264, ki označuje „oblačila, obutev, pokrivala, pasove“ iz razreda 25;
– prejšnja besedna znamka Evropske unije TORO, ki je bila prijavljena 23. junija 2000 in registrirana 3. januarja 2007 pod številko 1722362, ki označuje „oglaševalske storitve; vodenje komercialnih poslov; poslovno administracijo; pisarniške posle; maloprodajo hrane in pijače, s tem se da nobena od teh storitev in/ali proizvodov ne nanaša niti ni povezana z biki“ iz razreda 35;
– prejšnja besedna španska znamka EL TORO, ki je bila prijavljena 17. junija 1998 in registrirana 8. oktobra 2003 pod številko 2169043, ki označuje „moška, ženska in otroška konfekcijska oblačila in obutev (razen ortopedske obutve); pokrivala“ iz razreda 25;
– prejšnja figurativna španska znamka, ki je bila prijavljena 16. marca 2010 in registrirana 22. junija 2010 pod številko 2919417, ki označuje „maloprodajo in spletno prodajo različnih izdelkov“ iz razreda 35, ki je prikazana spodaj:
7 Razlog, naveden v utemeljitev ugovora, je bil obstoj verjetnosti zmede, kot je določen v členu 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
8 Oddelek za ugovore je 7. junija 2012 ugovoru v celoti ugodil. Ugotovil je, da obstaja verjetnost zmede za vse proizvode, na katere se nanaša prijavljena znamka glede na prejšnji besedni znamki Evropske unije št. 2844264 in 1722362 in prejšnjo figurativno špansko znamko št. 2939631.
9 Tožeča stranka je 1. avgusta 2012 pri EUIPO na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
10 Z odločbo z dne 16. aprila 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je drugi odbor za pritožbe pri EUIPO zavrnil pritožbo tožeče stranke. Zlasti je menil, da so bili proizvodi, na katere se nanašata nasprotujoča si znaka, delno enaki, delno pa podobni. Poleg tega je glede na običajni razlikovalni učinek prejšnjih znamk, čeprav je več registriranih španskih znamk vsebovalo besedo „toro“, glede na velikost skupnega elementa „toro“, ki utemeljuje obstoj fonetične, pomenske in nekoliko tudi vizualne podobnosti, in glede na neobstoj nikakršnega ustaljenega mirnega soobstoja nasprotujočih si znakov na španskem trgu, ugotovil obstoj verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– EUIPO naloži plačilo stroškov.
12 EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
13 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja samo en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Meni, da je bila odločitev odbora za pritožbe, da naj bi med nasprotujočima si znakoma obstajala verjetnost zmede, nepravilna.
Uvodne ugotovitve
14 Člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 določa, da se ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujeta blagovni znamki, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja blagovna znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko. Poleg tega je na podlagi člena 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 207/2009 za prejšnje znamke treba šteti znamke, registrirane v državi članici, z datumom zahteve za registracijo, ki je starejši od datuma zahteve za registracijo blagovne znamke Evropske unije.
15 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja, kadar bi javnost lahko menila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij. Iz te sodne prakse izhaja, da je treba verjetnost zmede presojati celovito, v skladu s tem, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ter upoštevati vse upoštevne dejavnike v zadevi, zlasti soodvisnost med podobnostjo znakov ter podobnostjo proizvodov in storitev, ki jih ti označujejo (glej sodbo z dne 9. julija 2003, Laboratorios RTB/UUNT– Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, EU:T:2003:199, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
16 Da bi se lahko uporabil člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znakov ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujeta. To sta kumulativna pogoja (glej sodbo z dne 22. januarja 2009, Commercy/UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, EU:T:2009:14, točka 42 in navedena sodna praksa).
17 V skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno osveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je tudi treba, da raven pozornosti povprečnega potrošnika lahko niha glede na zadevno vrsto blaga in storitev (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).
18 Poleg tega, kadar se varstvo prejšnje znamke razteza na celotno Evropsko unijo, je treba upoštevati, kako nasprotujoča si znaka dojema potrošnik zadevnih proizvodov ali storitev na tem ozemlju. Vendar pa je treba poudariti, da za zavrnitev registracije znamke Evropske unije zadošča, da relativni razlog za zavrnitev v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 obstaja v delu Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 2006, Mast-Jägermeister/UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO v okvirju in drugi), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, EU:T:2006:397, točka 76 in navedena sodna praksa).
19 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe glede opredelitve upoštevne javnosti menil, da so proizvodi iz razredov 25 in 34 namenjeni širši javnosti, storitve iz razreda 35 pa so namenjene tako širši kot specializirani javnosti. Iz tega je sklepal, da je bilo treba obstoj verjetnosti zmede oceniti tako, da se upošteva, kako znaka zaznava povprečen potrošnik, ki spada tako v širšo kot v specializirano javnost, zlasti španski potrošnik, saj je ugovor temeljil zlasti na španskih znamkah.
20 To opredelitev upoštevne javnosti, ki ji tožeča stranka ni nasprotovala, je treba potrditi zaradi enakih razlogov, kot so navedeni v izpodbijani odločbi.
21 Glede primerjave proizvodov in storitev, ki jih označujeta nasprotujoča si znaka, sta si stranki upravičeno enotni, da so proizvodi in storitve iz razredov 25 in 35 enaki in da so proizvodi iz razreda 34 enaki oziroma podobni.
22 Glede na te ugotovitve je treba ob upoštevanju presoje, ki jo je odbor za pritožbe podal v izpodbijani odločbi, preučiti trditve tožeče stranke glede kršitve člena 8(1)(b) Uredbe št 207/2009.
Primerjava nasprotujočih si znakov
23 V skladu s sodno prakso mora celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, fonetično in pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Najpomembnejša pri celoviti presoji te verjetnosti je zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 35 in navedena sodna praksa).
24 Poleg tega se presoja podobnosti med dvema znamkama ne more omejiti zgolj na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njeno primerjavo z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo nasprotujočih si znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v določenih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale elemente znamke zanemariti. Tako bi bilo lahko zlasti takrat, kadar ta sestavni del lahko sam prevlada v upodobitvi te znamke, ki jo ima upoštevna javnost v spominu, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi (glej v tem smislu sodbo z dne 20. septembra 2007, Nestlé/UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena, EU:C:2007:539, točka 43).
25 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe ugotovil celotni vtis podobnosti nasprotujočih si znakov zaradi njunega besednega in pojmovnega sovpadanja zaradi prisotnosti besede „toro“, ki naj bi se z lahkoto prepoznala v prijavljeni znamki in ki naj bi, prvič, bila edini sestavni del prejšnje besedne znamke Evropske unije in edini besedni element prejšnje figurativne španske znamke, drugič, imela razlikovalni učinek, in tretjič, v prijavljeni znamki ne bi bila manj pomemben sestavni del. Odbor za pritožbe je glede prejšnjih popolnoma besednih znamk menil, da je podobnost večja, ker beseda „toro“ v prijavljeni znamki ohranja samostojen razlikovalni položaj.
Razlikovalni in prevladujoči elementi nasprotujočih si znakov
26 V obravnavanem primeru zlasti iz točk 31, 32 in 42 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da po mnenju odbora za pritožbe v vizualnem vtisu te znamke nobeden od sestavnih elementov prijavljene znamke ne prevladuje, medtem ko v prejšnji figurativni španski znamki prevladuje besedni element „toro“. Kot je bilo navedeno v točki 25 zgoraj, je odbor za pritožbe menil tudi, da je imel besedni element „toro“ samostojen razlikovalni položaj v prijavljeni znamki.
27 Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je bila njegova primerjava nasprotujočih si znakov razdrobljena in neutemeljena. Tako naj bi izkrivil „celotno domiselnost“ prijavljene znamke, s tem ko je nepravilno menil, da v njej ni bilo vizualno prevladujočega elementa in da izraz „toro“ ni manj pomemben sestavni del, saj ta izraz stoji na koncu znaka in pred njim stoji občutno večji izvirni grafični element, katerega pomembnost se ne sme podcenjevati. Trdi tudi, da je odbor za pritožbe napačno uporabil sodno prakso iz sodbe z dne 6. oktobra 2005, Medion (C‑120/04, EU:C:2005:594), čeprav so okoliščine primera popolnoma drugačne, zlasti ker izraz „toro“ v prijavljeni znamki ne stoji samostojno. Odbor za pritožbe naj s tem ne bi upošteval načela primerjave glede na celotni vtis.
28 EUIPO in intervenientka te trditve izpodbijata.
29 Na prvem mestu je treba spomniti, da čeprav so, kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, prvi načeloma bolj razlikovalni kot drugi, ker se povprečni potrošnik lažje sklicuje na zadevne proizvode tako, da navede ime znamke, in ne da opiše figurativni element te znamke, iz tega ne izhaja, da je treba besedne elemente znamke vedno šteti kot bolj razlikovalne od figurativnih elementov. Pri sestavljeni znamki ima namreč figurativni element enakovredno mesto kot besedni element (sodba z dne 6. oktobra 2015, Monster Energy/UUNT – Balaguer (icexpresso + energy coffee), T‑61/14, neobjavljena, EU:T:2015:750, točka 37). Torej je treba za opredelitev prevladujočega sestavnega dela znamke preučiti bistvene lastnosti figurativnega elementa in bistvene lastnosti besednega elementa izpodbijane znamke in njuna položaja (glej v tem smislu sodbo z dne 16. januarja 2008, Inter-Ikea/UUNT– Waibel (idea), T‑112/06, neobjavljena, EU:T:2008:10, točka 49).
30 V obravnavanem primeru je figurativni element prijavljene znamke fantazijska risba, ki predstavlja bika z velikima rogovoma in nezadovoljnim pogledom. V zvezi s tem, prvič, je v središču prijavljene znamke in je veliko večji kot besedni element. Drugič, figurativni element je postavljen nad besednim elementom. Tretjič, bik je masiven, črn in zelo izviren. V teh okoliščinah je treba šteti, da bosta lahko domišljijskost in velikost figurativnega elementa odvrnili pozornost upoštevne javnosti od besednega elementa, ki se nahaja pod figurativnim elementom. Zato tožeča stranka upravičeno trdi, da je odbor za pritožbe v točki 31 obrazložitve izpodbijane odločbe nepravilno ugotovil, da nobeden od sestavljenih elementov prijavljene znamke pri vizualnem vtisu ne prevlada. Posledično ima besedni element prijavljene znamke, vključno z izrazom „toro“, manj pomemben položaj v prijavljeni znamki.
31 Vendar je, kot je odbor za pritožbe navedel v točki 31 obrazložitve izpodbijane odločbe, besedni element prikazan z velikimi tiskanimi črkami. Čeprav je figurativni element zelo velik, je besedni element jasno viden. V teh okoliščinah prevladujoči figurativni element prijavljene znamke ne more povzročiti, da se v celotnem vtisu znamke zanemari besedni element „badtoro“ (glej po analogiji sodbi z dne 8. septembra 2010, Kido/UUNT – Amberes (SCORPIONEXO), T‑152/08, neobjavljena, EU:T:2010:357, točka 66, in z dne 23. aprila 2015, Iglotex/UUNT – Iglo Foods Group (IGLOTEX), T‑282/13, neobjavljena, EU:T:2015:226, točki 53 in 54).
32 Na drugem mestu je treba glede tega, da se je odbor za pritožbe skliceval na sodbo z dne 6. oktobra 2005, Medion (C‑120/04, EU:C:2005:594), spomniti, da glede na sodno prakso, ki izhaja iz te sodbe, čeprav elementa, ki je skupen nasprotujočim si znakom, v celotnem vtisu ni mogoče šteti za prevladujočega, ga je treba upoštevati pri presoji podobnosti teh znakov, ker je sam prejšnja znamka in ohranja samostojen razlikujoč položaj pri znamki, ki je sestavljena med drugim iz tega elementa in za katero se zahteva registracija. Če namreč v sestavljenem znaku skupni sestavni element ohrani samostojen razlikovalni položaj, je lahko zaradi ustvarjenega celotnega vtisa tega znaka javnost prepričana, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo vsaj iz ekonomsko povezanih podjetij, tako da mora biti v tem primeru ugotovljen obstoj verjetnosti zmede (sodba z dne 22. oktobra 2015, BGW, C‑20/14, EU:C:2015:714, točka 38).
33 Namen preučitve, ali obstaja samostojen razlikovalni položaj enega od elementov sestavljenega znaka, je določitev tistih elementov, ki jih bo upoštevna javnost zaznala (glej sodbo z dne 28. januarja 2016, Novomatic/UUNT– Simba Toys (African SIMBA), T‑687/14, neobjavljena, EU:T:2016:37, točka 135 in navedena sodna praksa).
34 V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da element sestavljenega znaka ne ohrani takega samostojnega razlikovalnega položaja, če ta element skupaj z drugim ali drugimi elementi znaka, če se jih obravnava skupaj, sestavlja celoto, ki ima drugačen pomen v primerjavi z navedenimi elementi, če se obravnavajo ločeno (sodba z dne 8. maja 2014, Bimbo/UUNT, C‑591/12 P, EU:C:2014:305, točka 25).
35 Navesti je treba tudi, da čeprav povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja njenih posameznih podrobnosti, to še ne pomeni, da bo, ko bo videl besedni znak, identificiral besedne elemente, ki ga spominjajo na konkretni pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna (glej v tem smislu sodbi z dne 13. februarja 2007, RESPICUR, T‑256/04, EU:T:2007:46, točka 57, in z dne 13. februarja 2008, Sanofi-Aventis/UUNT– GD Searle (ATURION), T‑146/06, neobjavljena, EU:T:2008:33, točka 58).
36 V tem primeru sta, kot je odbor za pritožbe navedel v točki 35 obrazložitve izpodbijane odločbe, špansko govoreča javnost in del javnosti Unije, ki razume pomen besede „toro“, v besednem elementu prepoznala ta izraz. Ta izraz pa je edini sestavni element oziroma edini besedni element prejšnjih nasprotujočih si znamk.
37 V zvezi s tem je treba spomniti najprej, da ima besedni element prijavljene znamke, drugače kot je ugotovil odbor za pritožbe, manj pomemben položaj v znaku.
38 Poleg tega je treba navesti, da se izraz „toro“ nahaja na koncu znaka in da pred njim stoji izraz „bad“. Glede tega je treba spomniti, da potrošnik običajno nameni več pozornosti začetnemu delu besed (glej v tem smislu sodbi z dne 17. marca 2004, El Corte Inglés/UUNT– González Cabello in Iberia Líneas Aéreas de España (MUNDICOR), T‑183/02 in T‑184/02, EU:T:2004:79, točka 81, in z dne 16. marca 2005, L’Oréal/UUNT– Revlon (FLEXI AIR), T‑112/03, EU:T:2005:102, točki 64 in 65).
39 Poleg tega je prijavljena znamka sestavljena iz enega besednega elementa, in sicer iz izraza „badtoro“, ki je zgrajen s sintaktično postavitvijo dveh besed skupaj „bad“ in „toro“. Ker ta izraza nista ločena, je enotna zaznava besednega elementa močnejša, zato ga bo vsaj del špansko govoreče javnosti in javnosti, ki razume izraz „toro“, razumel kot „hudoben ali neprijazen bik“ (glej po analogiji sodbo z dne 29. septembra 2011, Procter & Gamble Manufacturing Cologne/UUNT – Natura Cosméticos (NATURAVIVA), T‑107/10, neobjavljena, EU:T:2011:551, točka 34). V tem smislu besedni element napotuje izrecno na domišljijsko upodobitev bika, ki je glede na njegovo prevlado v prijavljeni znamki in glede na to, da je edini element, kot je navedeno v točki 30 zgoraj, verjetno element, ki ga bo upoštevna javnost prepoznala in ohranila v spominu bolj kot samo žival. Iz tega izhaja, da bo besedni element „badtoro“ določen skupaj s figurativnim elementom, s katerim sestavljata logično enoto, ki se oddaljuje od le imena živali, prikazanega v prejšnjih znamkah.
40 Zato je, glede na to, da potrošnik navadno znamko zazna kot celoto in ne presoja njenih raznih podrobnosti, treba šteti, da ta potrošnik besede „toro“ v prijavljeni znamki na splošno ne bo zaznal samostojno, niti si je ne bo zapomnil, če ne bo dovolj privlačna (glej po analogiji sodbo z dne 24. maja 2012, Grupo Osborne/UUNT – Industria Licorera Quezalteca (TORO XL), T‑169/10, neobjavljena, EU:T:2012:261, točka 42). Iz tega izhaja, da tožeča stranka upravičeno trdi, da je odbor za pritožbe nepravilno menil, da ima izraz „toro“ samostojen razlikovalni položaj v prijavljeni znamki.
41 Glede na te ugotovitve je treba presojati podobnost nasprotujočih si znakov.
Vizualna podobnost
42 Tožeča stranka trdi, da si nasprotujoča si znaka v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe nista vizualno podobna.
43 EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.
44 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe menil, da sta si zaradi sovpadanja besednega elementa „toro“ nasprotujoča si znaka do določene mere, čeprav majhne, podobna, saj se besedni element „bad“ v prijavljeni znamki nahaja pred besednim elementom „toro“ ter zaradi obstoja razlik med njunima figurativnima elementoma in zaradi neobstoja figurativnega elementa v prejšnjih znamkah.
45 V zvezi s tem je treba spomniti, da je odbor za pritožbe izhajal iz napačne predpostavke, da izraz „toro“ nima manj pomembnega položaja. V tem kontekstu je posebno pomembnost pripisal sovpadanju izraza „toro“ v nasprotujočih si znakih, ne da bi predhodno ugotovil, ali bi si upoštevna javnost lahko neodvisno zapomnila izraz „toro“ v prijavljeni znamki.
46 Čeprav imata nasprotujoča si znaka skupen izraz „toro“, pa imata tudi mnoge razlike. Tako ima prijavljena znamka glede na prejšnji besedni znamki Evropske unije TORO zelo drugačno strukturo. Ima namreč prevladujoč figurativni element, ki predstavlja domišljijskega in izvirnega bika, spodaj pa je besedni element, ki ga sestavlja beseda „toro“, pred katerim je skupina črk „bad“, ki skupaj tvorijo edinstven besedni element.
47 Glede na prejšnjo figurativno špansko znamko struktura prijavljene znamke vsebuje tudi jasne razlike, ker prvo sestavljata figurativni in prevladujoči besedni element. Prijavljena znamka pa ima prevladujoč figurativni element in pod njim manj pomemben besedni element. Oba figurativna elementa sicer predstavljata bika, ki pa sta bistveno različna. Prejšnja španska znamka namreč predstavlja profilno črno, klasično celotno silhueto bika. Nasprotno pa je figurativni element prijavljene znamke domišljijski bik črne barve, gledan od spredaj. Ima tri noge, roge in izrazite oči bele barve. Nazadnje, nasprotujoča si znaka se delno razlikujeta glede besednega elementa.
48 V teh okoliščinah dejstvo, da prejšnje znamke in prijavljena znamka vsebujejo besedo „toro“, le malo vpliva na njihovo celotno primerjavo, medtem ko, kot je bilo navedeno v točki 40 zgoraj, v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe ta izraz v prijavljeni znamki nima samostojnega razlikovalnega položaja. Glede tega je treba navesti, da je lahko vizualni vtis dveh znamk, ki imata enak element, različen, zlasti če se primerjava nanaša na eni strani na besedno znamko, kot so prejšnje znamke Evropske unije, in na drugi strani na sestavljeno znamko, kot je prijavljena znamka, ki je sestavljena iz močnega figurativnega elementa in delno drugačnega besednega elementa, ki daje drugačen vizualni vtis edinega elementa „toro“ (glej v tem smislu sodbo z dne 8. decembra 2011, Aktieselskabet af 21. november 2001/UUNT – Parfums Givenchy (only givenchy), T‑586/10, neobjavljena, EU:T:2011:722, točka 33, in z dne 17. maja 2013, Rocket Dog Brands/UUNT – Julius-K9 (JULIUS K9), T‑231/12, neobjavljena, EU:T:2013:264, točka 34).
49 V teh okoliščinah je treba glede na razlike med nasprotujočima si znakoma, ki so razdelane zgoraj, in ob upoštevanju teže njunih elementov ter neobstoja samostojnega razlikovalnega položaja izraza „toro“, šteti, da imata, gledano skupaj, največ zelo šibko stopnjo vizualne podobnosti.
Fonetična podobnost
50 Tožeča stranka trdi, da naj bi odbor za pritožbe glede na prisotnost izraza „bad“ pred izrazom „toro“ nepravilno menil, da sta si nasprotujoča si znaka fonetično podobna. Trdi, da ta znaka vsebujeta mnogo različnih črk, da njuna struktura vpliva na ritem in zaporedje različnih zvokov in da izraz „badtoro“ španskim potrošnikom zveni tuje in novo.
51 EUIPO in intervenientka te trditve zavračata.
52 Glede tega je treba navesti, da se nasprotujoča si znaka fonetično razlikujeta zaradi dodatnega zloga „bad“, skupna pa sta jim zloga „to“ in „ro“. V tem kontekstu zaporedje črk „d“ in „t“, ki je španski javnosti tuje, ne zadostuje, da se prepreči, da fonetični vtis celote nasprotujočih si znakov pomeni – ob upoštevanju skladnosti izraza „toro“ – povprečno stopnjo podobnosti, kot je pravilno ocenil odbor za pritožbe.
Pomenska podobnost
53 Glede pomenske podobnosti tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da ni upošteval dejstva, da je imela drugače kot prejšnje znamke, pri katerih se je izraz „toro“ nanašal na žival, prijavljena znamka „sestavljeno“ idejo, ki je vsebovala maskoto, ki na javnost naslavlja vsesplošno sporočilo izziva in upora, ter njeno ime, sestavljeno iz neologizma „badtoro“. Tožeča stranka meni, da naj bi bila izraza „bad“ in „toro“ torej nerazdružljiva.
54 EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.
55 Uvodoma je treba spomniti, da v skladu s sodno prakso pomenska podobnost izhaja iz dejstva, da dve znamki uporabljata podobi, ki se ujemata v pomenski vsebini (sodbi z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, EU:C:1997:528, točka 24, in z dne 21. aprila 2010, Peek & Cloppenburg in van Graaf/UUNT – Queen Sirikit Institute of Sericulture (Thai Silk), T‑361/08, EU:T:2010:152, točka 63).
56 V tem primeru iz izpodbijane odločbe izhaja, da je odbor za pritožbe svojo odločitev primarno utemeljil na tem, da je pri nasprotujočih si znakih prisoten izraz „toro“. Menil je namreč, da sta bila zato ta znaka pomensko enaka za javnost, ki je razumela pomen besede „toro“, ne glede na to, ali je razumela izraz „bad“. Poleg tega je dodatno navedel, da prijavljena znamka sovpada tudi s prejšnjo figurativno špansko znamko zaradi njenega grafičnega motiva bika. Odbor za pritožbe je na podlagi tega ugotovil, da sta za javnost, ki razume pomen izraza „toro“, nasprotujoča si znaka zelo podobna. Odbor za pritožbe pa je nasprotno menil, da naj bi javnost, ker ni razumela smisla besede „toro“, nasprotujoča si znaka zaznala, kot da si nista podobna, celo da sta si različna, če bi razumela pomen besede „bad“.
57 Najprej je treba spomniti, da te ugotovitve temeljijo na napačni predpostavki manjše pomembnosti izraza „toro“ v prijavljeni znamki. Okoliščina, da je odbor za pritožbe menil, da naj bi javnost, ki ne razume izraza „toro“, prijavljeno znamko in prejšnjo figurativno špansko znamko zaznavala, kot da si nista podobni, čeprav obe vsebujeta upodobitev bika, poudarja posebno pomembnost, ki jo ima sovpadanje izraza „toro“ v obeh znakih.
58 Pri tem je treba najprej navesti, kot je to navedel odbor za pritožbe, da za javnost, ki ne razume izraza „toro“, prijavljena znamka nima nobene pomenske podobnosti s prejšnjimi besednimi znamkami Evropske unije TORO.
59 Španska javnost ali javnost, ki razume pomen besede „toro“, kot je bilo to navedeno v točki 36 zgoraj, bo besedni element prijavljene znamke opredelila kot sestavni del izraza ali skupine črk „bad“ in izraza „toro“, in sicer natančnega poimenovanja živali v španščini. Ta javnost bo torej ta zadnji izraz zaznavala, kot da se nanaša na navedeno žival in glede na primere predstavljene v prejšnjih znamkah, kar lahko s pomenskega vidika približa nasprotujoča si znaka.
60 Vendar, čeprav to skupno izpostavljanje prikaza bika izhaja iz nasprotujočih si znakov, je bik iz prijavljene znamke bolj podoben, kot to trdi tožeča stranka, maskoti oziroma osebnosti, ki se razlikuje od živali, ki je le navedena ali predstavljena v prejšnjih znamkah. Tako je v nasprotju s poimenovanjem „toro“ in klasično silhueto bika, ki jo predstavlja prejšnja figurativna znamka, bik v prijavljeni znamki poosebljen, zlasti njegove oči, ki po navedbah tožeče stranke izražajo neprijaznost oziroma nezaupanje. Poleg tega je žival predstavljena zelo domišljijsko z nesorazmerno velikostjo rogov in z le tremi nogami. Glede na tako predstavljen bikov izraz bi bilo besedni element „badtoro“ mogoče zaznati kot ime te osebnosti.
61 V teh okoliščinah je treba šteti, da figurativni element in besedni element prijavljene znamke, gledana kot celota, izražata koncept, ki se razlikuje od klasičnega koncepta bika kot živali. Zato je treba pomensko podobnost med nasprotujočima si znamkama zrelativizirati in jo obravnavati največ kot povprečno, in ne kot veliko, kot je nepravilno menil odbor za pritožbe.
62 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe analizo podobnosti nasprotujočih si znakov podal na napačni ugotovitvi neprevladujočega položaja figurativnega elementa prijavljene znamke, s tem ko je precenil vpliv prisotnosti izraza „toro“ v obeh znakih na javnost. V teh okoliščinah je glede na dejstvi, prvič, da je figurativni element zaradi njegovega prevladujočega položaja in posebnosti element, ki bo pritegnil pozornost upoštevne javnosti, in drugič, da izraz „toro“ ne ohranja samostojnega razlikovalnega položaja v prijavljeni znamki, treba sklepati, da imata nasprotujoča si znaka zelo šibko stopnjo vizualne podobnosti, povprečno stopnjo fonetične podobnosti in določeno stopnjo pomenske podobnosti. Posledično sta si na splošno zadevna znaka le malo podobna (glej po analogiji sodbo z dne 17. februarja 2011, Annco/UUNT – Freche in fils (ANN TAYLOR LOFT), T‑385/09, EU:T:2011:49, točka 38).
63 Zato je odbor za pritožbe napačno menil, da sta si bila nasprotujoča si znaka na splošno podobna.
Verjetnost zmede
64 Spomniti je treba, da obstaja verjetnost zmede, če sta stopnja podobnosti zadevnih znamk in stopnja podobnosti proizvodov ali storitev, določenih z znamkama, skupaj dovolj visoki (sodbi z dne 23. oktobra 2002, Matratzen Concord/UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, EU:T:2002:261, točka 45, in z dne 11. januarja 2013, Kokomarina/UUNT – Euro Shoe Group (interdit de me gronder IDMG), T‑568/11, neobjavljena, EU:T:2013:5, točka 48).
65 Spomniti je treba tudi, da ima v skladu s sodno prakso povprečen potrošnik zadevne vrste proizvodov le redko priložnost neposredno primerjati različne znamke, ampak se mora zanesti na nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu (sodba z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, EU:C:1999:323, točka 26).
66 V obravnavanem primeru tožeča stranka izpodbija ugotovitve odbora za pritožbe glede obstoja verjetnosti zmede, s tem ko trdi, da ni upošteval zmanjšanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk, medtem ko se je izraz „toro“ nanašal na tako predstavljeno žival, zlasti v Španiji, kjer je bik nacionalni simbol, ki ne more biti predmet izključne pravice enega samega subjekta. Odbor za pritožbe naj poleg tega ne bi upošteval značaja „velikega svojstvenega razlikovalnega učinka“ prijavljene znamke glede na njeno izvirnost in glede na dejstvo, ki ga je mogoče šteti za notorno, da sta tako grafična upodobitev in ime osebnosti, ki si ga je izmislila tožeča stranka, predmet intelektualnega varstva. Poleg tega naj ne bi upošteval notornih navad porabe upoštevne javnosti. Nazadnje, tožeča stranka navaja sodbe, ki so jih izdala španska sodišča znamk Evropske unije, nazadnje sodbo, ki jo je 18. januarja 2017 izdalo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija).
67 V zvezi s tem je odbor za pritožbe v točki 57 obrazložitve izpodbijane odločbe menil, da je bila verjetnost zmede, ki vsebuje verjetnost povezovanja, glede na splošni vtis podobnosti nasprotujočih si znakov in enakosti proizvodov in storitev, ki jih določata ta znaka, in glede na načelo medsebojne odvisnosti med dejavniki verjetnosti zmede neizogibna.
68 Na tej točki je treba spomniti, da so zadevni proizvodi in storitve enaki oziroma podobni, vendar je med nasprotujočima si znakoma – v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe – le šibka stopnja celostne podobnosti.
69 V okviru celovite presoje nasprotujočih si znakov fonetične, pomenske in vizualne razlike, ki so obstajale med njima, ki izhajajo iz prevladujoče in domišljijske narave predstavljenega bika in izraza „bad“, ki stoji pred izrazom „toro“ v prijavljeni znamki, ter logična enota, ki izhaja iz besednega in figurativnega elementa skupaj, zadostujejo, da ob prisotnosti teh znakov upoštevna javnost ne bo vzpostavila povezave med njimi, čeprav niti prevladujoči figurativni element niti besedni element prijavljene znamke ne sovpada z edinim elementom ali enim od elementov prejšnjih znamk. V teh okoliščinah je kljub enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov in storitev zelo malo verjetno, da so ti, označeni s prijavljeno znamko, v očeh potrošnikov vidni, kot da izhajajo iz podjetja, ki je imetnik prejšnjih znamk, ali podjetja, ki je s tem ekonomsko povezan (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 18. decembra 2008, Torres/UUNT – Bodegas Peñalba López (Torre Albéniz), T‑287/06, EU:T:2008:602, točka 74).
70 Ne da bi bilo treba odločiti o drugih trditvah, ki jih je navedla tožeča stranka, je treba zato ugoditi tožbenemu razlogu, da EUIPO s tem, da je ugotovil obstoj verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma, ni upošteval določb člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 in je treba zato izpodbijano odločbo razveljaviti.
Stroški
71 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
72 Ker v obravnavanem primeru EUIPO s svojimi predlogi ni uspel in ker tožeča stranka ni predlagala, naj se interevenientki naloži plačilo stroškov, se EUIPO v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo njegovih stroškov in stroškov tožeče stranke.
73 Ker intervenientka s svojimi predlogi ni uspela, nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
razsodilo:
1. Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 16. aprila 2013 (zadeva R 1446/2012‑2) se razveljavi.
2. EUIPO nosi svoje stroške in stroške družbe Jordi Nogues, SL.
3. Družba Grupo Osborne, SA nosi svoje stroške.
Van der Woude | Ulloa Rubio | Marcoulli |
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 20. septembra 2017.
Podpisi