SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 9. septembra 2015

Zadeva F‑28/14

Stéphane De Loecker

proti

Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

„Javni uslužbenci – Osebje ESZD – Začasni uslužbenec – Vodja delegacije v tretji državi – Prenehanje zaupnega razmerja – Premestitev na sedež ESZD – Predčasna odpoved pogodbe o zaposlitvi – Odpovedni rok – Obrazložitev odločbe – Člen 26 Kadrovskih predpisov – Pravica do obrambe – Pravica do izjave“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero S. De Loecker predlaga, naj se za nično razglasi odločba visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljevanju: visoka predstavnica) z dne 20. decembra 2013 o odpovedi njegove pogodbe začasnega uslužbenca z učinkom od 31. marca 2014, naj se za nične razglasijo odločitve visoke predstavnice, prvič, da mu ne da možnosti izjave, potem ko je zoper operativnega direktorja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) vložil pritožbo zaradi nadlegovanja, drugič, da se zavrne njegov predlog, da se za preučitev te pritožbe imenuje zunanji preiskovalec na zelo visoki ravni, in tretjič, da se navedena pritožba kot prošnja za pomoč predloži v obravnavo pristojnim službam Evropske komisije, ter naj se sprejmejo pripravljalni ukrepi.

Odločitev:      Tožba se zavrne. S. De Loecker nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo vseh stroškov Evropske službe za zunanje delovanje.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Začasni uslužbenci – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Zavrnitev pogovora, ki ga zahteva zadevna oseba, da bi se seznanila z natančnimi razlogi za svojo prerazporeditev – Odločba o premestitvi, zoper katero je že vložena ničnostna tožba – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

2.      Uradniki – Odločba, ki posega v upravni status uradnika – Upoštevanje dejstev, ki jih ni v osebnem spisu zadevne osebe, vendar s katerimi je bila ta predhodno seznanjena – Zakonitost – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 26 in 90(1); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 11)

3.      Uradniki – Osebni spis – Dokumenti, ki morajo biti v njem – Odločba, ki posega v upravni status uradnika – Pojem – Poročilo o upravni preiskavi – Izključitev – Poročilo ocenjevalne misije, v katerem so ugotovljene resne pomanjkljivosti v zvezi z uradnikom – Vključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 26, prvi odstavek, točka (a), in Priloga IX, člen 2(2))

4.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas – Obveznost sprejeti odločbo šele potem, ko je imela zadevna oseba možnost predstaviti svoja stališča – Obseg – Kršitev – Posledice

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47(b)(ii))

1.      Samo ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj, so akti, ki posegajo v položaj, in so zato izpodbojni.

V zvezi s tem zavrnitev s strani organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, da omogoči pogovor začasnemu uslužbencu, ki zahteva možnost izjave, da bi se seznanil z natančnimi razlogi za svojo premestitev z delovnega mesta, za katero je bil zaposlen, na drugo delovno mesto, ni akt, ki posega v položaj, če je bila zoper odločbo o premestitvi že vložena ničnostna tožba pri sodišču Unije.

Taka zavrnitev je namreč nadaljevanje odločbe o prerazporeditvi zadevne osebe in je očitno zgolj varstven ukrep, namenjen ohranitvi navedene odločbe v okviru takrat obravnavane ničnostne tožbe, vložene zoper to odločbo.

(Glej točke od 46 do 48.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sklep z dne 13. julija 2004, Comunidad Autónoma de Andalucía/Komisija, T‑29/03, EU:T:2004:235, točka 29, in sodba z dne 4. oktobra 2006, Tillack/Komisija, T‑193/04, EU:T:2006:292, točka 67;

Splošno sodišče Evropske unije: sodba z dne 20. maja 2010, Komisija/Violetti in drugi, T‑261/09 P, EU:T:2010:215, točka 46;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 26. februarja 2013, Labiri/EESO, F‑124/10, EU:F:2013:21, točka 42.

2.      Cilj člena 26 Kadrovskih predpisov, ki se uporablja za začasne uslužbence na podlagi člena 11 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, je zagotoviti pravico do obrambe uradnikom in uslužbencem s preprečevanjem, da bi odločbe, ki jih sprejme organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ter ki vplivajo na njihov upravni status in kariero, temeljile na dejstvih v zvezi z njihovimi sposobnostmi, učinkovitostjo ali vedenjem, ki niso navedena v njihovem osebnem spisu. Iz tega sledi, da je odločba, ki temelji na takih dejstvih, v nasprotju z zagotovili iz Kadrovskih predpisov in jo je treba razglasiti za nično, ker je bila sprejeta po nezakonitem postopku.

Vendar kršitev člena 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov pripelje do razglasitve ničnosti akta le, če se ugotovi, da so lahko zadevni dokumenti odločilno vplivali na zadevni akt. Samo okoliščina, da taki dokumenti niso bili vloženi v osebni spis uradnika, ne more upravičiti razglasitve ničnosti odločbe, ki posega v položaj, če je bila zadevna oseba dejansko seznanjena z njimi. Iz člena 26, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov je namreč razvidno, da se dejstvo, da se proti uradniku ne smejo uporabiti dokumenti v zvezi z njegovim upravnim statusom, nanaša samo na dokumente, s katerimi ni bil predhodno seznanjen. Ne nanaša se na dokumente, ki, čeprav je bil z njimi seznanjen, še niso bili vloženi v njegov osebni spis. Če institucija takih dokumentov ne bi vložila v osebni spis uradnika, bi ta še vedno lahko vložil zahtevo v tem smislu na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov in, če bi bila ta zavrnjena, upravno pritožbo. V nobenem primeru pa instituciji ne more biti onemogočeno, da sprejme odločbo v interesu službe na podlagi dokumentov, s katerimi je bila zadevna oseba predhodno seznanjena, zgolj zato, ker niso bili vloženi v njen osebni spis.

(Glej točki 74 in 84.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 12. novembra 1996, Ojha/Komisija, C‑294/95 P, EU:C:1996:434, točka 68;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 28. junija 2007, Bianchi/ETF, F‑38/06, EU:F:2007:117, točka 45.

3.      Člen 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov sam po sebi upravi ne nalaga, da v osebni spis vloži vso dokumentacijo, ki se nanaša na uradnika. Tako ta določba vsebuje razlikovanje med, na eni strani, „dokumenti“, ki morajo biti v osebnem spisu le, če se navezujejo na upravni status zadevnega uradnika, in „poročili“, ki jih je treba v ta spis vložiti le, če zadevajo njegove sposobnosti, učinkovitost ali vedenje, ter, na drugi strani, vsemi drugimi dokumenti, ki se nanašajo na zadevnega uradnika. Pri omembi takih poročil v členu 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov gre za sklicevanje na formalno dokumentacijo s konotacijo uradnosti, katere predmet so sposobnosti, učinkovitost ali vedenje uradnika.

Vendar se s členom 26 Kadrovskih predpisov instituciji nikakor ne prepoveduje, da začne preiskavo in v ta namen oblikuje spis, pri čemer so edini dokumenti v zvezi s to preiskavo, ki jih je treba priložiti spisu uradnika, morebitne odločbe o sankcijah, sprejete na podlagi spisa o preiskavi.

V zvezi s tem iz člena 26 Kadrovskih predpisov ne izhaja, da je uprava dolžna, potem ko je uradnik seznanjen s poročilom o upravni preiskavi, katere predmet je bil, to poročilo vložiti v uradnikov osebni spis. Na podlagi člena 2(2) Priloge IX h Kadrovskim predpisom je uprava ob koncu preiskave dolžna zadevno osebo obvestiti o sklepnih ugotovitvah poročila o preiskavi, vse druge dokumente, ki so neposredno povezani z domnevnimi obtožbami proti njej, pa tej osebi predloži samo na njeno zahtevo in ob upoštevanju varovanja legitimnih interesov tretjih strank.

Vsak dokument, ki lahko odločilno vpliva na odločbo, ki posega v položaj, je treba načeloma sporočiti zadevnemu uradniku, nato pa ga vložiti v njegov osebni spis. Kljub temu, da ne gre za poročilo glede sposobnosti, učinkovitosti ali vedenja zadevnega uradnika v smislu člena 26 Kadrovskih predpisov, sta ta sporočitev in vložitev v osebni spis vendarle nujna pri poročilu ocenjevalne misije, v katerem so ugotovljene resne pomanjkljivosti v zvezi z zadevnim uradnikom, saj lahko to poročilo odločilno vpliva na odločitev, ali mu bo delovno razmerje odpovedano ali ne.

(Glej točke 75, 77, 78 in 83.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 12. novembra 1996, Ojha/Komisija, EU:C:1996:434, točka 67;

Sodišče prve stopnje: sodbe z dne 2. aprila 1998, Apostolidis/Sodišče, T‑86/97, EU:T:1998:71, točka 36; z dne 20. septembra 2001, Recalde Langarica/Komisija, T‑344/99, EU:T:2001:237, točka 66, ter z dne 5. oktobra 2009, de Brito Sequeira Carvalho in Komisija/Komisija in de Brito Sequeira Carvalho, T‑40/07 P in T‑62/07 P, EU:T:2009:382, točka 96;

Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 13. novembra 2014, De Loecker/ESZD, F‑78/13, EU:F:2014:246, točka 50, in z dne 15. aprila 2015, Pipiliagkas/Komisija, F‑96/13, EU:F:2015:29, točka 48.

4.      V skladu s členom 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ima vsakdo pravico, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki ga prizadene. Poleg tega se spoštovanje pravice do izjave zahteva, tudi kadar veljavna ureditev izrecno ne določa takšne formalnosti. Pravica do izjave zagotavlja, da ima vsaka oseba možnost, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese.

V zvezi s tem je odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca, sprejeta na podlagi člena 47(b)(ii) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, posamični ukrep, ki prizadene zadevnega uslužbenca. Zadevna oseba mora torej imeti možnost izjave pred sprejetjem take odločbe, čeprav v navedeni določbi taka pravica ni posebej predvidena.

Namen pravila, v skladu s katerim mora biti naslovniku odločbe, ki posega v položaj, omogočeno, da predstavi svoja stališča, preden bo ta sprejeta, je namreč v tem, da se zadevnemu organu omogoči, da učinkovito upošteva celoto upoštevnih elementov. Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo tega naslovnika, je namen tega pravila zlasti v tem, da lahko navedeni naslovnik popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi s svojim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino.

Vendar je treba za to, da bi lahko kršitev pravice do izjave povzročila razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, preizkusiti še, ali bi bil rezultat postopka v primeru, da te kršitve ne bi bilo, drugačen.

Če je bila odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejeta, ne da bi imela zadevna oseba možnost izjasniti se, in je iz okoliščin zadeve razvidno, da tako zaslišanje, če bi se opravilo pred sprejetjem navedene odločbe, ne bi moglo prepričati organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, naj zadevni osebi ne odpove delovnega razmerja pred iztekom njene pogodbe, potem razglasitev ničnosti odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebna. To velja zlasti, če je zadevna oseba, ki je bila zaposlena za opravljanje upravnih in vodstvenih nalog kot vodja delegacije Evropske unije, pokazala resne pomanjkljivosti pri vodenju te delegacije, zaradi česar je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, izgubil zaupanje v njene sposobnosti za vodenje delegacije, in če se je ta oseba pred sprejetjem odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi izjasnila o svojih pomanjkljivostih v vlogi vodje delegacije.

V takih okoliščinah dolžnost skrbnega ravnanja organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, do zadevne osebe ne more segati tako daleč, da bi jo moral ta organ obdržati na delovnem mestu do izteka njene pogodbe, medtem ko bi se, tudi če bi zadevna oseba imela možnost izjasniti se pred sprejetjem odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v vsakem primeru odločil, da ji odpove delovno razmerje, preden bi se njena pogodba iztekla.

(Glej točke od 122 do 124, 127, 128 in 133.)

Napotitev na:

Sodišče: sodbe z dne 18. decembra 2008, Sopropé, C‑349/07, EU:C:2008:746, točka 49; z dne 1. oktobra 2009, Foshan Shunde Yongjian Housewares & Hardware/Svet, C‑141/08 P, EU:C:2009:598, točka 83, ter z dne 3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics, C‑129/13 in C‑130/13, EU:C:2014:2041, točki 39 in 79;

Sodišče za uslužbence: sodbe z dne 12. decembra 2013, CH/Parlament, F‑129/12, EU:F:2013:203, točki 34 in 38; z dne 14. maja 2014, Delcroix/ESZD, F‑11/13, EU:F:2014:91, točka 42; z dne 10. septembra 2014, Tzikas/ERA, F‑120/13, EU:F:2014:197, točka 46, in z dne 17. septembra 2014, Wahlström/Frontex, F‑117/13, EU:F:2014:215, točka 28.