Tožba, vložena 28. avgusta 2008 - IFAW Internationaler Tiershutz-Fonds proti Komisiji

(Zadeva T-362/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: IFAW Internationaler Tiershutz-Fonds gGmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopnika: S. Crosby in S. Santoro, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke:

Komisiji naj se odredi, da Sodišču predloži dopis z dne 15. marca 2000, ki ga je G. Schröder, nemški kancler, poslal R. Prodiju, predsedniku Komisije,;

ugotovi naj se, da je bilo v izpodbijani odločbi napačno uporabljeno pravo in da je bila storjena očitna napaka pri presoji, in zato naj se razglasi za nično; in

Komisiji naj se v skladu s členom 87 Poslovnika Sodišča prve stopnje naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodišče je s sodbo z dne 18. decembra 2007 v zadevi C-64/05 P² razveljavilo sodbo Sodišča prve stopnje z dne 30. novembra 2004 v zadevi IFAW Internationaler Tierschutz-Fonds proti Komisiji (T-168/02, Recueil, str. II-4135), s katero je razglasilo za nično Odločbo Komisije z dne 26. marca 2002 o zavrnitvi dostopa do dokumentov, ki jih je zahtevala tožeča stranka z dopisom z dne 20. decembra 2001 v zvezi z ukinitvijo območja Elbe v Hamburgu, naravnega rezervata, ki je zavarovan s programom Natura 2000, ki ga določa Direktiva Sveta 92/43/EGS, zaradi širitve obstoječe tovarne družbe Daimler Chrysler Aerospace GmbH za končno sestavljanje Airbusa A3XX. Tožeča stranka je zato ob upoštevanju sodbe Sodišča v pritožbenem postopku z dopisom z dne 13. februarja 2008 ponovila svojo prošnjo za dostop do zahtevanih dokumentov in 29. aprila 2008 vložila potrdilno prošnjo v skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Tožeča stranka z obravnavano tožbo v skladu s členom 230 ES predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 19. junija 2008, s katero je njena zahteva delno odobrena in zavrnjen dostop do enega izmed dokumentov, ki ga je tožeča stranka zahtevala na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožeča stranka trdi, da je Komisija s tem, da je za popolnoma notranje odnose EU uporabila člen 4(1)(a), tretja alinea, Uredbe (ES) št. 1049/2001, napačno uporabila pravo. Poleg tega, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako, ko je menila, da je vsebina dopisa G. Schröderja tako zaupna, da bi njegovo razkritje ogrozilo ekonomsko politiko Nemčije in drugih držav članic EU. Dalje tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ko je menila, da bi razkritje dopisa ogrozilo postopek odločanja in, nazadnje, ko ni upoštevala, da javni interes prevladuje nad zaupno naravo postopka odločanja.

____________

¹ - Sodba z dne 18. decembra 2007 v zadevi Kraljevina Švedska proti Komisiji in drugim, C-64/05 P, ZOdl., str. I-11389.

² - Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7).

³ - Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).