Združeni zadevi C-509/09 in C-161/10

eDate Advertising GmbH

proti

X

in

Olivier Martinez in Robert Martinez

proti

MGN Limited

(Predloga za predhodno odločanje, ki sta ju vložili Bundesgerichtshof in Tribunal de grande instance de Paris)

„Uredba (ES) št. 44/2001 – Sodna pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Pristojnost ‚v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti‘ – Direktiva 2000/31/ES – Objava informacij na spletu – Kršitev osebnostnih pravic – Kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek – Pravo, ki se uporablja za storitve informacijske družbe“

Povzetek sodbe

1.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Sodna pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti – Kršitev osebnostnih pravic z vsebino, objavljeno na spletnem mestu – Kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka – Pojem

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 5, točka 3)

2.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Sodna pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti – Kršitev osebnostnih pravic z vsebino, objavljeno na spletnem mestu

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 5, točka 3)

3.        Približevanje zakonodaj – Elektronsko poslovanje – Direktiva 2000/31 – Določbe o notranjem trgu – Obveznost držav članic, da ponudnikom storitev ne nalagajo strožjih obveznosti od tistih, ki jih morajo ti spoštovati v državi članici svojega sedeža – Obseg

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31, člen 3)

1.        Pravilo o posebni pristojnosti, ki je kot odstopanje od načela določitve pristojnosti na podlagi kraja stalnega prebivališča tožene stranke določeno v členu 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitosti sodstva in načela procesne ekonomije. Izraz „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“ se nanaša tako na kraj vzročnega dejanja kot na kraj, v katerem je nastala škoda.

Vendar ko žrtev zatrjuje kršitev osebnostne pravice z vsebino, objavljeno na spletnem mestu, je treba, ker je domet razširjanja po spletu objavljene vsebine načeloma neomejen, zaradi težav pri uporabi merila nastanka škode v zvezi z razširjanjem informacij navezne okoliščine prilagoditi, tako da lahko žrtev take kršitve glede na kraj, v katerem je s to kršitvijo nastala škoda v Evropski uniji, povračilo celotne škode zahteva pri enem sodišču.

Ker bo učinek po spletu objavljene vsebine na osebnostne pravice posameznika lahko najbolje preučilo sodišče kraja, v katerem je žrtvino težišče interesov, dodelitev pristojnosti temu sodišču ustreza cilju učinkovitosti sodstva. Ta kraj je na splošno kraj žrtvinega običajnega prebivališča, vendar je ta kraj lahko tudi v državi članici, v kateri žrtev običajno ne prebiva, če je na podlagi drugih indicev, kot je opravljanje poklicne dejavnosti, mogoče ugotoviti obstoj posebno tesne povezave s to državo.

Pristojnost sodišča kraja, v katerem je težišče žrtvinih interesov, je v skladu s ciljem predvidljivosti pravil o pristojnosti tudi za toženo stranko, ker objavitelj škodljive vsebine ob objavi po spletu lahko pozna težišča interesov oseb, ki so predmet te objave. Merilo težišča interesov tožeči stranki omogoča, da brez težav ugotovi, na katero sodišče se lahko obrne, toženi stranki pa, da razumno predvidi, pred katerim sodiščem je lahko tožena.

(Glej točke 40, 41 in od 46 do 50.)

2.        Člen 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da lahko v primeru zatrjevane kršitve osebnostnih pravic z vsebino, objavljeno na spletnem mestu, oseba, ki meni, da je oškodovana, vloži tožbo zaradi ugotovitve odgovornosti glede celotne škode bodisi pri sodiščih države članice, v kateri ima objavitelj te vsebine sedež, bodisi pri sodiščih države članice, v kateri je težišče njenih interesov. Ta oseba lahko namesto tožbe zaradi ugotovitve odgovornosti glede celotne škode vloži tudi tožbo pri sodiščih vsake države članice, na ozemlju katere je ali je bila po spletu objavljena vsebina dostopna. Ta sodišča so pristojna za odločanje zgolj glede škode, storjene na ozemlju države članice sodišča, ki odloča.

(Glej točko 52 in točko 1 izreka.)

3.        Člen 3 Direktive 2000/31 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu, je treba razlagati tako, da ne zahteva prenosa v obliki posebnega kolizijskega pravila. Kljub temu morajo države članice glede koordiniranega področja zagotoviti, da – če ne gre za odstopanja, ki so dovoljena pod pogoji iz člena 3(4) navedene direktive – za ponudnika storitev elektronskega poslovanja ne veljajo strožje zahteve od tistih, ki so določene v materialnem pravu, ki velja v državi članici, v kateri ima ta ponudnik sedež.

(Glej točko 68 in točko 2 izreka.)