Zadeva T-28/02

First Data Corp. in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca – Člen 81 ES – Sistem plačilnih kartic Visa – Pravilo ‚ni nakupa brez izdaje‘ – Negativni izvid – Med postopkom odpravljeno pravilo – Pravni interes – Ustavitev postopka“

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Izguba pravnega interesa zaradi dogodka, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe – Ustavitev postopka

2.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Odločba Komisije, s katero je bil na podlagi pravil o konkurenci izdan negativni izvid – Predlog za razglasitev delne ničnosti določbe sporazuma, v zvezi s katerim je bil izdan izvid – Umik zadevne določbe med postopkom – Neobstoj obstoječega in dejanskega interesa za nadaljevanje postopka – Interes, ki se nanaša na prihodnje in negotove položaje – Izključitev

(členi 81(1) ES, 230 ES in 233 ES)

1.      Ničnostna tožba, ki jo vloži fizična ali pravna oseba, je dopustna le, če je v interesu tožeče stranke, da se izpodbijani akt razglasi za ničnega. Tak interes pomeni, da ima lahko razglasitev ničnosti tega akta sama po sebi pravne posledice ali, z drugimi besedami, da lahko izid tožbe stranki, ki jo je vložila, koristi.

V zvezi s tem se o pogojih dopustnosti tožbe presoja ob njeni vložitvi. Vendar lahko Sodišča prve stopnje v interesu učinkovitega sodstva po uradni dolžnosti ugotovi, da o tožbi ni več treba odločati, če je tožeča stranka, ki je imela na začetku pravni interes, zaradi dogodka, ki se je zgodil po vložitvi te tožbe, izgubila vsakršen osebni interes za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe. Da bi lahko tožeča stranka nadaljevala tožbo za razglasitev ničnosti odločbe, mora namreč ohraniti osebni interes za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

(Glej točke od 34 do 38.)

2.      Tožeča stranka v postopku v zvezi z razglasitvijo ničnosti negativnega izvida, ki ga izdala Komisija tretji osebi na podlagi člena 2 Uredbe št. 17, ne izkazuje več obstoječega in gotovega pravnega interesa, če se njena tožba nanaša na naveden izvid samo v delu, v katerem se nanaša na določbo sporazuma med podjetji, to določbo pa so stranke sporazuma v vmesnem času že umaknile.

Po eni strani, morebitna sodba Sodišča prve stopnje, s katero bi bila razglašena predlagana ničnost, namreč ne bi mogla več imeti posledic, ki jih določa člen 233 ES, ker Komisija ne bi mogla sprejeti nove drugačne odločbe v zvezi z določbo, ki ne obstaja več.

Po drugi strani možnost, da bi se v prihodnje v sporazum vključilo podobno določbo, kot je tista, ki je bila umaknjena, ne zadošča za to, da bi tožeča stranka utemeljila obstoječ in dejanski interes, ne pa samo hipotetičnega, za dosego predlagane razglasitve ničnosti.

Na koncu, predlagana razglasitev ničnosti ni potrebna za utemeljitev morebitne odškodninske tožbe tožeče stranke proti strankam sporazuma pred nacionalnimi sodišči. Negativen izvid namreč ni nujen za nacionalna sodišča, tudi če je sestavni del dejstva, ki ga nacionalna sodišča morajo upoštevati. Negativni izvid izraža mnenje Komisije na podlagi elementov, s katerimi je seznanjena, da intervencija ni potrebna. Ne izraža torej dokončne presoje ali posebej stališča, ki bi se nanašalo na izključno pristojnost Komisije. Ker se člen 81(1) ES uporablja neposredno, tako da se lahko posamezniki pred nacionalnimi sodišči nanj sklicujejo in na njegovi podlagi pridobijo pravice, in ker imajo lahko nacionalna sodišča tudi druge podatke o posebnostih obravnavanega primera, morajo seveda na podlagi elementov, s katerimi so seznanjena, oblikovati svoje mnenje o uporabi člena 81(1) ES za določene sporazume. V vsakem primeru lahko Sodišču prek postopka predhodnega odločanja predložijo vprašanje o veljavnosti negativnega izvida tako, da tožeči stranki v primeru morebitnega spora nikakor ne bi bila odvzeta možnost uveljavljanja njenih pravic pred nacionalnim sodiščem.

(Glej točke 40, 42, 43 in od 47 do 51.)