SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 18. oktobra 2023(*)
„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Notranji natečaj COM/1/AD 10/18 – Odločba o nevpisu imena tožeče stranke na rezervni seznam – Enako obravnavanje – Stalnost sestave natečajne komisije – Neomejena pristojnost – Nepremoženjska škoda“
V zadevi T‑535/22,
NZ, ki jo zastopa H. Tagaras, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo M. Brauhoff, T. Lilamand, I. Melo Sampaio in L. Vernier, agenti,
tožena stranka,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi J. Svenningsen (poročevalec), predsednik, C. Mac Eochaidh in J. Martín y Pérez de Nanclares, sodnika,
sodna tajnica: H. Eriksson, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 11. julija 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka, NZ, s tožbo na podlagi člena 270 PDEU predlaga razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije z dne 10. februarja 2022 o zavrnitvi njene zahteve za ponovno preučitev odločbe natečajne komisije z dne 6. februarja 2020 o nevpisu njenega imena na rezervni seznam notranjega natečaja COM/1/AD 10/18 (v nadaljevanju: odločba z dne 10. februarja 2022).
I. Dejansko stanje
2 Evropska komisija je 20. novembra 2018 na podlagi člena 29(1)(d) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) objavila obvestilo o notranjem natečaju na podlagi kvalifikacij in preizkusov za oblikovanje rezervnega seznama za zaposlitev upravnih uslužbencev v razredih AD 10 (COM/1/AD 10/18) in AD 12 (COM/2/AD 12/18) na petih področjih.
3 Tožeča stranka in 217 drugih oseb so se prijavile na notranji natečaj COM/1/AD 10/18 na področju „Koordiniranje, komunikacija, upravljanje človeških virov in proračunskih sredstev, revizija“ (v nadaljevanju: zadevno področje), za katerega je organ, pristojen za imenovanja (v nadaljevanju: OI), želel oblikovati rezervni seznam šestnajstih uspešnih kandidatov.
4 Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 10. oktobra 2019 obveščena, da je pri izboru na podlagi kvalifikacij prejela eno od najboljših ocen in da izpolnjuje pogoje, ki so določeni za povabilo k opravljanju ustnega preizkusa.
5 28. novembra 2019 je opravljala ustni preizkus. Med 28. novembrom in 13. decembrom 2019 je ustni preizkus opravljalo vse skupaj 43 kandidatov.
6 Natečajna komisija je z dopisom z dne 6. februarja 2020 odločila, da imena tožeče stranke ne vpiše na rezervni seznam iz razloga, da je na ustnem preizkusu dobila skupno oceno 15,5/20, ki je bila nižja od praga 16/20, ki ga je bilo treba doseči za uvrstitev med šestnajst najboljših kandidatov (v nadaljevanju: odločba z dne 6. februarja 2020).
7 Tožeča stranka je z dopisom z dne 14. februarja 2020 zahtevala ponovni preizkus odločbe z dne 6. februarja 2020. Ta zahteva za ponovni preizkus je bila zavrnjena z odločbo natečajne komisije z dne 29. aprila 2020, zoper katero je tožeča stranka vložila tožbo na podlagi člena 270 PDEU.
8 Splošno sodišče je s sodbo z dne 6. oktobra 2021, NZ/Komisija (T‑668/20, neobjavljena, EU:T:2021:667), odločbo z dne 29. aprila 2020 razglasilo za nično iz razloga, da ta odločba ni zadostno obrazložena.
9 Natečajna komisija je zaradi izvršitve sodbe z dne 6. oktobra 2021, NZ/Komisija (T‑668/20, neobjavljena, EU:T:2021:667), z odločbo z dne 10. februarja 2022, sprejeto po pisnem postopku, tožečo stranko obvestila, da se je odločila zavrniti njeno zahtevo za ponovni preizkus z dne 14. februarja 2020 iz razloga, da je ocena, dosežena na ustnem preizkusu (15,742/20, zaokrožena na 15,5/20), nižja od najnižje ocene, ki se zahteva za uvrstitev na rezervni seznam (15,75/20, zaokrožena na 16/20).
10 Tožeča stranka je 16. marca 2022 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper odločbo z dne 10. februarja 2022, ki je bila zavrnjena z odločbo OI z dne 19. julija istega leta (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi pritožbe).
II. Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razglasi ničnost odločbe z dne 10. februarja 2022 in odločbe o zavrnitvi pritožbe ter, podredno, odločbe z dne 6. februarja 2020;
– vsekakor Komisiji naloži plačilo stroškov.
12 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
III. Pravo
A. Predmet spora
13 Opozoriti je treba, da kadar kandidat na natečaju zahteva ponovni preizkus odločbe natečajne komisije, je v skladu z ustaljeno sodno prakso odločba, ki jo ta komisija sprejme po ponovnem preizkusu položaja kandidata, akt, ki posega v njegov položaj v smislu člena 90(2) ali – odvisno od primera – člena 91(1) Kadrovskih predpisov. Odločba, sprejeta po ponovnem preizkusu, tako nadomesti prvotno odločbo natečajne komisije (glej sodbo z dne 6. oktobra 2021, NZ/Komisija, T‑668/20, neobjavljena, EU:T:2021:667, točka 24 in navedena sodna praksa).
14 V obravnavani zadevi je torej treba šteti, da je akt, ki posega v položaj tožeče stranke, odločba z dne 10. februarja 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
15 Glede predlogov, usmerjenih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe, je treba opozoriti, da sta upravna pritožba, kot je navedena v členu 90(2) Kadrovskih predpisov, in njena zavrnitev, z odločbo ali zaradi molka organa, sestavni del večstopenjskega postopka in sta le pogoj, ki mora biti izpolnjen pred predložitvijo spora sodišču. V teh okoliščinah tožba, čeprav formalno usmerjena zoper zavrnitev pritožbe, učinkuje, kot da se pri sodišču izpodbija akt, ki posega v položaj, zoper katerega je bila ta pritožba vložena, razen kadar ima zavrnitev pritožbe drugačno vsebino kot akt, zoper katerega je bila ta pritožba vložena (glej sodbo z dne 21. maja 2014, Mocová/Komisija, T‑347/12 P, EU:T:2014:268, točka 34 in navedena sodna praksa).
16 Z vsako odločitvijo o zavrnitvi pritožbe – bodisi z odločbo ali zaradi molka organa – če je izključno taka, se namreč zgolj potrdi akt ali molk, zoper katerega se pritožnik pritožuje, in ločeno ni izpodbojna (glej sodbo z dne 12. septembra 2019, XI/Komisija, T‑528/18, neobjavljena, EU:T:2019:594, točka 20 in navedena sodna praksa), tako da je treba predloge zoper to odločbo, ki v razmerju do prvotne odločbe nima samostojne vsebine, obravnavati, kot da se nanašajo na prvotni akt.
17 V zvezi s tem v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, odločba o zavrnitvi pritožbe nima drugačnega obsega kot izpodbijana odločba, saj OI potrjuje odločbo natečajne komisije, da njenega imena ne vpiše na rezervni seznam. Zgolj dejstvo, da je OI v odgovor na pritožbo dopolnil ali spremenil obrazložitev izpodbijane odločbe, ne more upravičiti tega, da se zavrnitev te pritožbe obravnava kot samostojni akt, ki posega v položaj tožeče stranke. Šteje se namreč, da je obrazložitev navedene zavrnitve vključena v izpodbijano odločbo, zoper katero je bila ta pritožba vložena (glej sodbo z dne 6. julija 2022, VI/Komisija, T‑20/21, neobjavljena, EU:T:2022:427, točka 17 in navedena sodna praksa).
18 Zato je treba šteti, da je ta tožba vložena zoper izpodbijano odločbo, katere zakonitost je treba preučiti ob upoštevanju obrazložitve iz odločbe o zavrnitvi pritožbe.
B. Utemeljenost
1. Predlogi za razglasitev ničnosti
19 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.
20 S tretjim tožbenim razlogom trdi, da je bilo z izpodbijano odločbo kršeno načelo enakega obravnavanja, ker sestava natečajne komisije na ustnem preizkusu ni ostala dovolj stalna, in da so bili usklajevalni ukrepi, ki jih je sprejela ta natečajna komisija, tudi če bi bili uvedeni, neustrezni in nezadostni.
21 Komisija te trditve izpodbija.
22 Meni, da je natečajna komisija na ustnih preizkusih z namestnikom predsednika, ki je opravljal funkcije usklajevanja, in jedrom zelo prisotnih ocenjevalcev, delovala stalno.
23 Ta stalnost natečajne komisije naj ne bi zahtevala enako strogih usklajevalnih ukrepov kot stalnost, ki se zahteva na javnih natečajih z ocenjevalnimi centri, organiziranimi od leta 2010. V zvezi s tem Komisija meni, da je natečajna komisija sprejela zadostne usklajevalne ukrepe za zagotovitev spoštovanja načela enakega obravnavanja kandidatov.
24 Tožeča stranka naj nikakor ne bi dokazala, kako bi lahko spreminjanje sestave natečajne komisije, tudi če bi bilo dokazano, vplivalo na njene pravice.
a) Uvodne ugotovitve
25 Najprej je treba opozoriti, da obveznost zaposlovanja najsposobnejših, najučinkovitejših in neoporečnih uradnikov, ki je naložena s členom 27 Kadrovskih predpisov, pomeni, da morata OI in natečajna komisija zagotoviti – vsak v okviru izvrševanja svojih pristojnosti – da natečaji potekajo ob upoštevanju načel enakega obravnavanja kandidatov in objektivnosti točkovanja (glej sodbo z dne 6. julija 2022, VI/Komisija, T‑20/21, neobjavljena, EU:T:2022:427, točka 29 in navedena sodna praksa).
26 Da bi se lahko zagotovilo, da bo ocenjevanje natečajne komisije glede vseh kandidatov, ki so bili preverjeni na preizkusih, potekalo pod enakimi in objektivnimi pogoji, morajo biti merila točkovanja enotna in se morajo za te kandidate uporabljati usklajeno. Med drugim to pomeni, da mora sestava natečajne komisije med potekom preizkusov natečaja v največji možni meri ostati stalna (glej sodbo z dne 7. februarja 2002, Felix/Komisija, T‑193/00, EU:T:2002:29, točka 37 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 6. julija 2022, VI/Komisija, T‑20/21, neobjavljena, EU:T:2022:427, točka 31 in navedena sodna praksa).
27 Ta zahteva velja zlasti za ustne preizkuse, kot so ti, na katere se nanaša ta spor, ker so ti preizkusi po naravi manj poenoteni kot pisni preizkusi (glej sodbo z dne 13. januarja 2021, Helbert/EUIPO, T‑548/18, EU:T:2021:4, točka 33 in navedena sodna praksa).
28 Vendar je bilo razsojeno, da ohranjanje stalnosti sestave natečajne komisije na preizkusih ni zahteva, temveč sredstvo za zagotovitev spoštovanja načela enakega obravnavanja, doslednosti točkovanja in objektivnosti ocenjevanja (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 2022, VI/Komisija, T‑20/21, neobjavljena, EU:T:2022:427, točka 35 in navedena sodna praksa).
29 Tako lahko natečajna komisija na druge načine veljavno zagotovi doslednost točkovanja in objektivnost ocenjevanja. Natančneje, glede na organizacijo preizkusov natečaja in organizacijo dela natečajne komisije lahko zadošča, da se stalnost sestave natečajne komisije ohranja samo v določenih ključnih fazah natečaja (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 2022, VI/Komisija, T‑20/21, neobjavljena, EU:T:2022:427, točka 34 in navedena sodna praksa). Poleg tega, tudi če sestava natečajne komisije na preizkusih ni ostala stalna, je enako obravnavanje kandidatov mogoče zagotoviti, če natečajna komisija uvede usklajevanje, potrebno za zagotovitev dosledne uporabe meril točkovanja (glej v tem smislu sodbo z dne 12. marca 2008, Giannini/Komisija, T‑100/04, EU:T:2008:68, točke od 208 do 216).
30 V obravnavani zadevi je OI s tem, da je odločil, da bo natečaj obsegal pet področij in pet različnih rezervnih seznamov, od katerih je vsak sestavljen iz različnega števila uspešnih kandidatov, in s tem, da je poleg tega pojasnil, da se kandidati lahko uvrstijo le na eno področje, izključil vsakršno možnost primerjave kandidatov s petih področij zadevnega notranjega natečaja. Torej je treba samo glede kandidatov, ki so izbrali zadevno področje, preveriti, ali je bilo načelo enakega obravnavanja spoštovano.
b) Obstoj spremenljivosti sestave natečajne komisije na ustnih preizkusih
31 Najprej je treba preučiti, ali je natečajna komisija na ustnih preizkusih delovala stalno.
32 V obravnavani zadevi je Komisija na obravnavi navedla, da je bila po upokojitvi enega od članov natečajne komisije na ustnih preizkusih nazadnje sestavljena iz desetih članov komisije. Ti preizkusi so potekali devet dni, med 28. novembrom in 13. decembrom 2019, med njimi pa so opravili razgovore s 43 kandidati.
33 Najprej je treba ugotoviti, da je bilo s sklepom natečajne komisije z dne 5. septembra 2019 predsedovanje natečajni komisiji za zadevno področje zaupano A, ki je eden od dveh namestnikov predsednikov. Poleg tega je iz tabele, ki prikazuje dnevno sestavo natečajne komisije, razvidno, da so nadomestni člani prevzeli širšo vlogo od tiste, ki jo običajno imajo, saj so prisostvovali pri veliki večini ustnih preizkusov.
34 V zvezi s tem, čeprav lahko namestnik predsednika načeloma deluje kot predsednik natečajne komisije le takrat, kadar je nosilec funkcije odstopil ali kadar se zaradi dogodkov, ki niso odvisni od volje uprave, ne more udeležiti zasedanja, dejstvo, da se je natečajna komisija odločila, da bo enemu od področij natečaja sistematično predsedoval namestnik predsednika – čigar sposobnosti za vodenje dela natečajne komisije tožeča stranka ne izpodbija – samo po sebi ne ogroža enakosti in objektivnosti natečaja. Enako razlogovanje velja za druge nadomestne člane natečajne komisije, katerih sposobnost za opravljanje nalog ni vprašljiva. Izbira, da bi zasedala komisija s stalno sestavo za to usposobljenih članov, namreč lahko samo okrepi pogoje za enako obravnavo vseh kandidatov na istem področju (glej po analogiji sodbo z dne 10. novembra 2004, Vonier/Komisija, T‑165/03, EU:T:2004:331, točke od 37 do 41).
35 Ob tem je iz tabele, ki prikazuje dnevno sestavo natečajne komisije, razvidno, da je natečajna komisija v samo devetih dneh preizkusov zasedala v desetih različnih sestavah treh članov. Poleg tega se nobeden od članov, niti od rednih niti od nadomestnih, ni udeležil vseh preizkusov.
36 Iz tega izhaja, da se je sestava natečajne komisije – čeprav je šlo za natečaj z zmanjšano udeležbo, ki je potekal skozi krajše obdobje – zelo spreminjala.
37 Res je, kot poudarja Komisija, da so določene spremembe v sestavi natečajne komisije dovoljene v javnih natečajih s številno udeležbo, in sicer zaradi praktičnih težav, povezanih z organizacijo teh natečajev. Vendar je v obravnavani zadevi šlo za notranji natečaj, ki po svoji naravi v tej fazi natečaja pomeni zmanjšano udeležbo.
38 Zato je v takem notranjem natečaju dovoljeno zahtevati višjo stopnjo stalnosti sestave natečajne komisije kot na javnem natečaju s številno udeležbo (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2010, Brune/Komisija, F‑5/08, EU:F:2010:111, točka 62).
39 Ob upoštevanju teh znatnih sprememb v sestavi natečajne komisije je treba glede na njegovo vodilno vlogo v natečajni komisiji upoštevati stopnjo prisotnosti osebe A, namestnika predsednika, ki je bil imenovan za predsedovanje natečajni komisiji na zadevnem področju.
40 Načeloma je ta namreč dolžan prisostvovati vsem preizkusom, da uskladi delo natečajne komisije in zagotovi, da ta enotno uporablja ista merila točkovanja in da opravi primerjalno oceno vseh kandidatov (glej sodbo z dne 29. septembra 2010, Brune/Komisija, F‑5/08, EU:F:2010:111, točka 46 in navedena sodna praksa).
41 V obravnavani zadevi oseba A ni bila prisotna na preizkusih z dne 6. in 13. decembra 2019 zaradi, na eni strani, nasprotja interesov in, na drugi strani, nerazpoložljivosti. Tako je predsedovala 33 od 43 razgovorov.
42 Res je, da odsotnost sama po sebi ne more pripeljati do kršitve načela enakega obravnavanja (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2010, Brune/Komisija, F‑5/08, EU:F:2010:111, točka 51). Odsotnosti predsednika natečajne komisije namreč ne vplivajo na doslednost točkovanja in objektivnost ocenjevanja, če je pri delu preizkusov, ki jim je ta predsedoval, bil prisoten tudi njegov namestnik, ki ga med temi odsotnostmi nadomešča, da bi bile smernice na področju ocenjevanja natečajne komisije, kot jih izvaja redni predsednik, poenotene (glej v tem smislu sodbo z dne 12. marca 2008, Giannini/Komisija, T‑100/04, EU:T:2008:68, točka 211).
43 Vendar zaradi odločitve natečajne komisije, da imenuje namestnika predsednice za predsedovanje natečajni komisiji na zadevnem področju, tega namestnika ni bilo mogoče nadomestiti z njegovim namestnikom.
44 Poleg tega je bila oseba A v dveh dneh njene odsotnosti vsakič nadomeščena z dvema različnima osebama, in sicer z osebo B, redno predsednico, in nato z osebo C, drugim namestnikom predsednice, z eno zjutraj, z drugo popoldne. Poleg tega ti osebi nista prisostvovali nobenemu preizkusu, ki mu je predsedovala oseba A, da bi bile smernice na področju ocenjevanja poenotene in tako zagotovljena kontinuiteta ocenjevanja natečajne komisije ter zajamčena dosledna in objektivna uporaba meril točkovanja.
45 Splošno sodišče v zvezi s tem poudarja, da je bilo odsotnosti osebe A mogoče predvideti, vsaj kar zadeva odsotnosti zaradi nasprotja interesov, tako da bi se natečajna komisija lahko drugače organizirala, da bi zagotovila kontinuiteto ocenjevanja natečajne komisije in enotno uporabo meril točkovanja.
46 Nazadnje, ne glede na prisotnost predsednika natečajne komisije na preizkusih se zahteva znatna prisotnost zadostnega števila ocenjevalcev, da bi se zagotovili doslednost točkovanja in primerjalna ocena kandidatov (sodba z dne 29. septembra 2010, Honnefelder/Komisija, F‑41/08, EU:F:2010:112, točka 48).
47 V zvezi s tem je iz preglednice dnevne sestave natečajne komisije razvidno, da sta dva največkrat prisotna člana natečajne komisije prisostvovala samo šest dni (27 razgovorov od 43) oziroma štiri dni (22 razgovorov od 43) preizkusov. Pri notranjem natečaju, ki po naravi pomeni sodelovanje majhnega števila kandidatov, ta stopnja prisotnosti ni zadostna.
48 Iz celovitega pregleda organizacije ustnih preizkusov tega natečaja z zmanjšano udeležbo izhaja, najprej, da je natečajna komisija v devetih dneh zasedala v desetih različnih sestavah, nato, da je bila oseba A na dveh dneh preizkusov odsotna, ne da bi jo nadomestil drug predsednik, ki je prisostvoval delu razgovorov, ki jim je predsedovala oseba A, da bi bile smernice na področju ocenjevanja poenotene, in nazadnje, da stopnja prisotnosti dveh članov natečajne komisije, ki sta „jedro ocenjevalcev“, ni zelo visoka za natečaj z omejeno udeležbo, kot je ta v obravnavani zadevi.
49 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, natečajna komisija pri ustnih preizkusih ni delovala dovolj stalno.
50 Vendar v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 28 in 29 zgoraj, ta ugotovitev sama po sebi ne more povzročiti razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.
c) Ohranjanje stalnosti sestave natečajne komisije v ključnih fazah natečaja in usklajevalni ukrepi, ki jih je sprejela natečajna komisija
51 Preučiti je treba, ali je natečajna komisija ohranila stalnost svoje sestave v ključnih fazah natečaja in sprejela usklajevalne ukrepe, potrebne za vodenje njenega dela, ob upoštevanju načela enakega obravnavanja kandidatov.
52 V zvezi s tem je treba navesti, da se usklajevalni ukrepi, na katere se sklicuje Komisija, razlikujejo od tistih, ki so bili uvedeni za ustne preizkuse, organizirane na javnih natečajih, ki jih uporablja ocenjevalni center. V teh natečajih je namreč med drugim predvidenih več ukrepov za odpravo različnih kognitivnih pristranskosti, ki se običajno ugotovijo pri ocenjevalcih, in s tem za zagotovitev doslednosti točkovanja (glej v tem smislu sodbo z dne 12. februarja 2014, De Mendoza Asensi/Komisija, F‑127/11, EU:F:2014:14, točke od 24 do 26), ki jih v obravnavani zadevi ni.
53 V obravnavani zadevi se Komisija sklicuje le na dejstvo, da se je natečajna komisija redno sestajala pred, med in po ustnih preizkusih. V zvezi s tem je OI v odločbi o zavrnitvi pritožbe navedel, da sta bili stalnost in objektivnost ocenjevanja zagotovljeni z uporabo istega gradiva, ki je bilo opredeljeno soglasno, in da se je celotna natečajna komisija sestala, da bi odločila o postopku ustnih preizkusov, izmenjala posamezne ocene in potrdila rezervni seznam.
54 V zvezi s tem je Splošno sodišče razsodilo, da mora Komisija dokazati, da so predvideni usklajevalni sestanki potekali in da so vsi člani natečajne komisije, in sicer predsednik, namestniki predsednika in ocenjevalci, dejansko prisostvovali tem sestankom, kar je treba preučiti na podlagi dokumentov, ki jih je predložila Komisija, in seznamov prisotnosti na teh sestankih (sodba z dne 6. julija 2022, VI/Komisija, T‑20/21, neobjavljena, EU:T:2022:427, točka 58).
1) Sestanki, ki so potekali pred ustnimi preizkusi
55 Najprej je treba ugotoviti, da se je sestava natečajne komisije med natečajnim postopkom spreminjala. Natančneje, Komisija je na obravnavi potrdila, da so bili trije člani natečajne komisije, med katerimi je bila oseba A, imenovani 5. septembra 2019 ali po tem datumu. Zato niso prisostvovali usklajevalnim sestankom natečajne komisije, ki so bili organizirani pred tem datumom.
56 V zvezi s sestanki, ki so potekali pred ustnimi preizkusi, je, prvič, iz spisa razvidno, da se je natečajna komisija sestala 13. marca 2019, da bi prisostvovala usposabljanju, ki ga je vodil Evropski urad za izbor osebja (EPSO) in ki je vsebovalo številne praktične informacije o poteku natečajnega postopka. Na tem sestanku ni bil sprejet noben usklajevalni ukrep.
57 Drugič, natečajna komisija se je 11. in 29. aprila 2019 sestala, da bi se usposabljala o tehnikah in dobrih praksah razgovora ter da bi pripravila vsebino ustnega preizkusa in ponderiranje različnih elementov tega preizkusa. Iz zapisnika teh dveh sestankov je razvidno tudi, da je natečajna komisija začela pripravljati vsebino ustnega preizkusa, zlasti ponderiranje različnih elementov tega preizkusa in vprašanja, ki bodo postavljena kandidatom. Poleg tega je bilo predvideno, da bodo končne različice ponderiranja, razgovora in tem predstavitve dokončane na plenarnem sestanku, ki je bil določen za maj 2019.
58 Vendar je bil na sestanku 29. aprila 2019 poleg treh članov natečajne komisije, ki še niso bili imenovani za sodelovanje pri delu natečajne komisije, odsoten tudi nadomestni član. Poleg tega je Komisija na obravnavi potrdila, da maja 2019 ni bilo nobenega sestanka.
59 Tretjič, na sestanku z dne 5. septembra 2019 se je natečajna komisija sestala, da bi imenovala novega namestnika predsednika, ki bi bil odgovoren za delo natečajne komisije na zadevnem področju. Na tem sestanku, na katerem so bili štirje člani natečajne komisije, kakor je bila nazadnje sestavljena, odsotni, ni bila sprejeta nobena druga odločitev o ustnih preizkusih s tega področja.
60 Četrtič, natečajna komisija se je ponovno sestala 27. septembra in 4. oktobra 2019. Vendar je v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, iz zapisnikov teh sestankov očitno, da na njih ni bilo nobene razprave o vsebini ustnih preizkusov.
61 Petič, Komisija navaja, da se je natečajna komisija sestala 13. novembra 2019, da bi odobrila vsebino ustnih preizkusov. Vendar je iz elektronskega sporočila, ki služi kot zapisnik s tega sestanka, ki ga je oseba B, redna predsednica natečajne komisije, posredovala EPSO, razvidno, da so se člani natečajne komisije glede zadevnega področja dogovorili samo o „timingu“ ustnih preizkusov. Poleg tega so bili na tem sestanku štirje člani natečajne komisije, kakor je bila nazadnje sestavljena, odsotni.
62 Šestič, Komisija navaja, da se je natečajna komisija sestala 18. novembra 2019, da bi dokončala in odobrila vsebino ustnega preizkusa. Vendar, čeprav je iz seznama prisotnosti s tega sestanka razvidno, da so se določeni člani natečajne komisije tega dne sestali, trditev, da je bila vsebina ustnega preizkusa potrjena in dokončana na tem sestanku, ni podprta z zapisnikom z navedenega sestanka.
63 Poleg tega je s seznama prisotnosti članov natečajne komisije razvidno, da se šest članov natečajne komisije tega sestanka ni udeležilo. V skladu z zapisnikom s sestanka z dne 29. aprila 2019 pa je sama natečajna komisija nameravala končno različico ponderiranja, razgovora in tem za ustno predstavitev odobriti na naslednjem „plenarnem“ sestanku. Zato je tudi ob predpostavki, da je bil namen sestanka z dne 18. novembra 2019 odobriti tako končno različico, mogoče ugotoviti le, da do te odobritve ni prišlo na „plenarnem“ sestanku.
64 V zvezi s tem trditve, da je število članov natečajne komisije, ki so bili prisotni na tem sestanku, zadostovalo za sklepčnost, ni mogoče sprejeti. Iz sodne prakse je namreč razvidno, da so izmenjave mnenj med vsemi člani natečajne komisije, ki potekajo pred preizkusi, posebej pomembne za zagotovitev enakega obravnavanja kandidatov, doslednosti točkovanja in objektivnosti ocenjevanja (glej v tem smislu sodbo z dne 13. januarja 2021, ZR/EUIPO, T‑610/18, neobjavljena, EU:T:2021:5, točka 79 in navedena sodna praksa). Poleg tega, kot je Komisija priznala na obravnavi, je bilo pravilo sklepčnosti, ki ga je natečajna komisija sprejela na sestanku z dne 13. marca 2019, namenjeno temu, da se ji omogoči sprejetje „nujnih, potrebnih in nepredvidenih“ odločitev „z omejenim učinkom“, kar pa ne velja za usklajevalne ukrepe, sprejete za zagotovitev spoštovanja enakega obravnavanja na ustnih preizkusih.
65 Sedmič, natečajna komisija se je sestala 19. in 22. novembra 2019. Vendar Splošno sodišče nima nobene informacije o vsebini teh sestankov, od katerih je bilo na prvem odsotnih šest, na drugem pa štirje člani natečajne komisije.
66 Iz navedenega izhaja, da se – v nasprotju s tem, kar je OI med drugim trdil v odločbi o zavrnitvi pritožbe – natečajna komisija, kakor je bila nazadnje sestavljena, pred začetkom ustnih preizkusov ni nikoli sestala v celotni sestavi. Natančneje, več članov natečajne komisije je bilo odsotnih na sestankih z dne 11. in 29. aprila ter z dne 18. novembra 2019, na katerih se je razpravljalo o konkretni vsebini ustnih preizkusov, ki je bila nato odobrena.
67 Poleg tega je bila oseba D – eden od članov natečajne komisije, ki je bil prisoten na preizkusu tožeče stranke – imenovana 20. septembra 2019 v pričakovanju upokojitve drugega člana natečajne komisije 30. novembra istega leta. Komisija je na obravnavi navedla, da je oseba D začela opravljati svoje naloge najpozneje takrat, ko so se začeli ustni preizkusi, in sicer 28. novembra 2019. Tako pred temi preizkusi ni prisostvovala nobenemu usklajevalnemu sestanku.
68 Iz tega sledi, da Komisija ni uspela dokazati, da bi ukrepi, sprejeti na sestankih, ki so potekali pred ustnimi preizkusi, sami po sebi omogočili zagotavljanje doslednosti točkovanja in objektivnosti ocenjevanja vseh kandidatov na preizkusih.
2) Izmenjava mnenj med člani natečajne komisije med ustnimi preizkusi
69 Komisija navaja, da je natečajna komisija med ustnimi preizkusi izmenjala mnenja ob koncu vsakega preizkusa in ob koncu vsakega dne, da bi primerjala dosežke kandidatov, ki so bili ta dan preizkušeni. V zvezi s tem je predložila častni izjavi redne predsednice in namestnika predsednice.
70 Čeprav je res mogoče domnevati, da so člani natečajne komisije, ki so izprašali kandidate, nujno razpravljali o njihovi uspešnosti ob koncu vsakega preizkusa in ob koncu vsakega dne, je treba vseeno šteti, da so te izmenjave mnenj ob upoštevanju števila senatov, v katerih je zasedala natečajna komisija, natečajni komisiji omogočile kvečjemu delno primerjalno seznanitev o dosežku vsakega kandidata.
71 Poleg tega je treba glede izmenjave mnenj med redno predsednico in namestnikom predsednice, imenovanim za predsedovanje natečajni komisiji za zadevno področje, ugotoviti, da je Komisija na obravnavi priznala, da izjava namestnika predsednice ni natančna. V teh okoliščinah ni mogoče sklepati – ker Komisija ni predložila drugih dokazov – da so redna predsednica in dva namestnika predsednice med celotnim potekom ustnih preizkusov zares komunicirali, da bi se zagotovilo dosledno ocenjevanje kandidatov.
72 Izmenjave mnenj med osebami A, B in C med preizkusi pa so bile toliko pomembnejše, ker je osebo A, kot je razvidno iz točke 44 zgoraj, dva dni preizkusov nadomeščala bodisi oseba B bodisi oseba C, ne da bi zadnjenavedeni kadar koli prisostvovali preizkusom, na katerih je predsedovala oseba A.
3) Razprave natečajne komisije in sprejetje rezervnega seznama po ustnih preizkusih
73 Po ustnih preizkusih se je natečajna komisija sestala dvakrat, in sicer 17. decembra 2019 in 31. januarja 2020, da bi sestavila in odobrila rezervni seznam na zadevnem področju. V skladu s častnimi izjavami oseb B in A sta bila ta sestanka priložnost za člane natečajne komisije, da razpravljajo o rezultatih določenih kandidatov, med katerimi je bila tožeča stranka, da bi ocenili, ali so bili ti enako uspešni kot kandidati, ki so dosegli minimalno oceno 16/20, kar bi upravičilo njihovo uvrstitev na rezervni seznam.
74 V zvezi s tem je iz seznamov prisotnosti razvidno, da so bili – ne vštevši člana natečajne komisije, ki se je upokojil pred začetkom ustnih preizkusov – na sestanku z dne 17. decembra 2019 odsotni štirje člani natečajne komisije, sestanku z dne 31. januarja 2020 pa niso prisostvovali trije člani natečajne komisije.
75 Poleg tega oseba D ni prisostvovala nobenemu od teh dveh sestankov. Glede tega je treba navesti, da čeprav Komisija ne priznava, da je bil ta član natečajne komisije odsoten z vseh sestankov, podpisa zadevne osebe ni na nobenem seznamu prisotnosti. V zvezi s tem utemeljitve Komisije, v skladu s katerimi je bila nenavedba tega člana natečajne komisije povezana z „neposodobitvijo seznamov prisotnosti“ ali z dejstvom, da na navedenih obrazcih „ni bilo vrstice za podpis“, niso niti prepričljive niti verodostojne, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil ta član natečajne komisije imenovan 20. septembra 2019, torej precej pred končnimi posvetovalnimi sestanki. Temu članu natečajne komisije nikakor ni nič preprečevalo, da svoje ime in lastnoročni podpis doda na sezname prisotnosti.
76 Tako se v nasprotju s tem, kar je OI med drugim trdil v odločbi o zavrnitvi pritožbe, natečajna komisija ni sestala v celotni sestavi, da bi razpravljala o primerjalnih ocenah kandidatov in potrdila njihove končne točke na podlagi rezultatov preizkusov. Poleg tega sta bila dva člana natečajne komisije, ki sta opravila razgovore s kandidati na zadevnem področju, na sestankih z dne 17. decembra 2019 in 31. januarja 2020 odsotna.
77 Iz sodne prakse pa izhaja, da je glede na to, da je sestava rezervnega seznama primerjalna naloga, bistveno, da se natečajna komisija sestane v celotni sestavi (glej v tem smislu sodbi z dne 1. aprila 1971, Rabe/Komisija, 76/69, EU:C:1971:33, točka 10, in z dne 6. julija 2022, VI/Komisija, T‑20/21, neobjavljena, EU:T:2022:427, točka 67 in navedena sodna praksa), kar se v obravnavani zadevi ni zgodilo.
78 Prisotnost vseh članov natečajne komisije na končnem posvetovalnem sestanku je namreč zagotovilo kandidatom, da bo rezervni seznam sestavljen glede na primerjavo vseh primerjalnih ocen njihove uspešnosti in s tem rezultat učinkovite primerjave.
79 Prisotnost vseh članov natečajne komisije na teh posvetovalnih sestankih je bila toliko pomembnejša, ker se je natečajna komisija – kot je razvidno iz točke 70 zgoraj – pri preizkusih zaradi številnih različnih senatov, ki so izprašali kandidate, kvečjemu delno primerjalno seznanila o dosežkih kandidatov.
80 Poudariti je treba še, da natečajna komisija ni določila, da se pravilo o sklepčnosti lahko uporabi za odločitve, sprejete pri končnih razpravah o rezervnem seznamu.
81 Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev je treba ugotoviti, da je bilo z izpodbijano odločbo kršeno načelo enakega obravnavanja.
82 V zvezi s trditvijo Komisije, da tožeča stranka ni dokazala, da je spreminjanje sestave natečajne komisije vplivalo na njene pravice, zadostuje spomniti, da glede na pomen načela enakega obravnavanja kandidatov to, da natečajna komisija ni spoštovala stalnosti svoje sestave, pomeni bistveno kršitev postopka. Posledično je treba odločbo, ki vsebuje tako kršitev, razglasiti za nično, ne da bi bilo treba zadevni osebi dokazati konkretni negativni učinek na njene subjektivne pravice ali dokazati, da bi bil izid natečaja lahko drugačen, če bi bile zadevne bistvene določbe postopka spoštovane (glej v tem smislu sodbi z dne 10. novembra 2004, Vonier/Komisija, T‑165/03, EU:T:2004:331, točka 39, in z dne 13. januarja 2021, Helbert/EUIPO, T‑548/18, EU:T:2021:4, točka 113).
83 Vsekakor lahko Splošno sodišče še toliko manj izključi možnost vpliva zgoraj ugotovljenih nepravilnosti na rezultate, ki jih je dosegla tožeča stranka, ker je njena skupna ocena (15,742/20, zaokrožena na 15,5/20) le za 0,008 točk nižja od minimalne zahtevane ocene (15,75/20, zaokrožena na 16/20) za vpis na rezervni seznam (glej po analogiji sodbo z dne 24. septembra 2002, Bachotet/Komisija, T‑182/01, neobjavljena, EU:T:2002:223, točka 33).
84 Zato je treba tretjemu tožbenemu razlogu ugoditi in izpodbijano odločbo razglasiti za nično, ne da bi bilo treba preučiti druge tožbene razloge tožeče stranke niti se izreči o njenih predlogih za sprejetje ukrepov procesnega vodstva.
2. Predlog za izvrševanje neomejene pristojnosti
85 Tožeča stranka je na obravnavi Splošnemu sodišču predlagala, naj uporabi svojo neomejeno pristojnost in Komisiji naloži povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, povzročenih z izpodbijano odločbo.
86 Komisija, ki je bila o tem vprašana na obravnavi, Splošnemu sodišču predlaga, naj ta predlog zavrne.
87 Z neomejeno pristojnostjo, ki jo sodišču Evropske unije daje člen 91(1) Kadrovskih predpisov, je temu zaupana naloga, da celovito reši spore finančne narave, ki so mu bili predloženi v odločanje. Ta pristojnost sodiščema Unije predvsem omogoča, da zagotovita polni učinek sodb o razglasitvi ničnosti, ki jih izrekata v sporih glede uslužbencev, tako da lahko sodišče Unije, če razglasitev ničnosti nezakonite odločbe organa za imenovanje za uveljavitev pravic zadevnega uradnika ali za učinkovito zaščito njegovih interesov ne zadostuje, temu po uradni dolžnosti dodeli odškodnino (glej sodbo z dne 20. maja 2010, Gogos/Komisija, C‑583/08 P, EU:C:2010:287, točki 49 in 50 ter navedena sodna praksa). Tako tudi če ni bilo pravilno podanih predlogov v tem smislu, ni mogoče uveljavljati nobene nedopustnosti zaradi zamude v zvezi z vprašanjem, ki ga mora Splošno sodišče – glede na okoliščine primera – obravnavati po uradni dolžnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 1992, Barbi/Komisija, T‑68/91, EU:T:1992:90, točka 43).
88 V obravnavani zadevi iz sodne prakse izhaja, da je spor – kadar kandidat izpodbija zavrnitev njegove prijave za izbirni postopek, katerega predmet je sestava seznama uspešnih kandidatov, zaradi česar pozneje ne more zasesti prostega delovnega mesta v zadevni instituciji in prejeti s tem povezanih denarnih koristi – finančne narave (glej v tem smislu sodbi z dne 21. februarja 2008, Komisija/Girardot, C‑348/06 P, EU:C:2008:107, točka 58, in z dne 6. junija 2006, Girardot/Komisija, T‑10/02, EU:T:2006:148, točke od 53 do 56).
89 V obravnavani zadevi iz zgoraj navedenega izhaja, da natečajna komisija ni mogla zagotoviti enakega obravnavanja kandidatov, ki so bili izprašani na ustnih preizkusih, zaradi nestalnosti njene sestave. Spreminjanje sestave natečajne komisije je tako vplivalo na primerjalno analizo dosežkov vseh kandidatov. Ta nezakonitost zato ne vpliva le na oceno tožeče stranke, ampak tudi na prag 16 točk od 20, ki pogojuje vpis imena kandidata na rezervni seznam.
90 Na prvem mestu, glede premoženjske škode, ki izhaja iz nezakonitosti, navedene v prejšnji točki, je treba spomniti, da mora biti premoženjska škoda, katere povračilo se zahteva, dejanska in gotova (glej sodbo z dne 21. februarja 2008, Komisija/Girardot, C‑348/06 P, EU:C:2008:107, točka 54 in navedena sodna praksa).
91 V zvezi s tem tožeča stranka ne more uveljavljati premoženjske škode, ki izhaja iz dejstva, da bi moralo biti njeno ime za izvršitev te sodbe o razglasitvi ničnosti neposredno vpisano na rezervni seznam. S takim vpisom bi bila namreč izvzeta iz ustnega preizkusa iz točke 4 obvestila o natečaju, navedenega zgoraj v točki 2, v skladu s katerim je vpis kandidata na rezervni seznam pogojen z dosegom ene od najboljših ocen na tem ustnem preizkusu in minimuma, ki se zahteva za navedeni preizkus (glej v tem smislu sodbo z dne 5. junija 2014, Brune/Komisija, T‑269/13 P, EU:T:2014:424, točka 57). Vpis imena kandidata na rezervni seznam temu kandidatu nikakor ne daje pravice do imenovanja, ampak samo možnost imenovanja (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2007, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, T‑58/05, EU:T:2007:218, točka 52).
92 Poleg tega tožeča stranka prav tako ni dokončno izgubila dejanske možnosti, da postane uspešna kandidatka na zadevnem notranjem natečaju in da je posledično imenovana za uradnika Unije v naziv AD 10, ker bi bil namen organizacije novega ustnega preizkusa, ki se izvaja neodvisno od rezultatov prvotnega ustnega preizkusa (glej v tem smislu sodbo z dne 5. junija 2014, Brune/Komisija, T‑269/13 P, EU:T:2014:424, točka 32 in navedena sodna praksa), prav to, da se ji taka možnost vrne. V zvezi s tem tožeča stranka ni izjavila, da ne more imeti koristi od takega ukrepa za izvršitev te sodbe o razglasitvi ničnosti, zato Splošno sodišče ne more izvajati svoje neomejene pristojnosti, da bi Komisiji naložilo povračilo te premoženjske škode (glej v tem smislu sodbo z dne 16. septembra 2015, EMA/Drakeford, T‑231/14 P, EU:T:2015:639, točka 47 (neobjavljena) in navedena sodna praksa).
93 Zato Splošno sodišče, kar zadeva zatrjevano premoženjsko škodo, šteje, da dokaz o obstoju dejanske in gotove škode ni izpolnjen.
94 Na drugem mestu, kar zadeva nepremoženjsko škodo, Splošno sodišče ugotavlja, da čeprav bi ponovno odprtje natečaja v zvezi s tožečo stranko in organizacija ustnega preizkusa, izvedenega neodvisno od nezakonitega ustnega preizkusa, pomenila ustrezen ukrep za izvršitev te sodbe o razglasitvi ničnosti, Komisija brez razglasitve ničnosti vseh rezultatov natečaja ne more ponovno vzpostaviti pogojev, pod katerimi bi moral biti ta natečaj organiziran, da bi se zagotovila enako obravnavanje vseh kandidatov in objektivnost točkovanja (glej po analogiji sodbo z dne 19. maja 2015, Brune/Komisija, F‑59/14, EU:F:2015:50, točka 81).
95 Zato razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe ne zadostuje za učinkovito ohranitev interesov tožeče stranke. Ta razglasitev ničnosti namreč sama po sebi ne more popraviti določene nepremoženjske škode, ki jo je tožeča stranka utrpela, ker 28. novembra 2019 ni imela možnosti opravljati prvotnega ustnega preizkusa pod zakonitimi pogoji. V teh okoliščinah Splošno sodišče, ki škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka, ocenjuje ex aequo et bono, ugotavlja, da znesek 4000 EUR pomeni primerno odškodnino za nepremoženjsko škodo.
96 Ob upoštevanju navedenega je treba Komisiji naložiti, naj iz naslova nepremoženjske škode, ki je nastala tožeči stranki, tej plača znesek v višini 4000 EUR, v preostalem pa odškodninski zahtevek zavrniti.
IV. Stroški
97 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške tožeče stranke.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
razsodilo:
1. Odločba z dne 10. februarja 2022, s katero je natečajna komisija notranjega natečaja COM/1/AD 10/18 po ponovnem preizkusu zavrnila vpis imena osebe NZ na rezervni seznam za zaposlitev upravnih uslužbencev razreda AD 10 na področju „Koordiniranje, komunikacija, upravljanje človeških virov in proračunskih sredstev, revizija“, se razglasi za nično.
2. Evropski komisiji se naloži, da iz naslova nepremoženjske škode, ki je nastala osebi NZ, tej plača znesek 4000 EUR.
3. Komisiji se naloži plačilo stroškov.
Svenningsen | Mac Eochaidh | Martín y Pérez de Nanclares |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 18. oktobra 2023.
Podpisi