Language of document : ECLI:EU:T:2005:445

Zadeva T-381/02

Confédération générale des producteurs de lait de brebis et des industriels de roquefort

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uredba (ES) št. 1829/2002 – Registracija označbe porekla – ‚feta‘ – Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Uredba o registraciji geografskih označb in geografskega porekla – Tožba medpanožne organizacije za varstvo skupnih interesov, s sedežem v državi članici, ki ni država geografskega porekla sira „feta“ – Nedopustnost

(člen 230, četrti odstavek, ES; Uredba Sveta št. 2081/92; Uredba Komisije št. 1829/2002)

Ničnostna tožba, ki jo je na podlagi člena 17 Uredbe št. 2081/92 zoper Uredbo št. 1829/2002 o spremembi priloge k Uredbi št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla vložila medpanožna organizacija, ki jo sestavljata Fédération régionale des syndicats des éleveurs de brebis in Fédération des syndicats des industriels de roquefort, s sedežem v Franciji, ker zajema registracijo imena „feta“ kot zaščiteno označbo porekla pod naslovoma „siri“ in „Grčija“, ni dopustna.

Po eni strani ta uredba namreč pomeni splošni ukrep v smislu člena 249, drugi odstavek, ES, ker se nanaša na objektivno določene položaje in ima pravne učinke za skupine oseb, ki so določene abstraktno, s tem da priznava vsem podjetjem, katerih proizvodi ustrezajo predpisanim geografskim in kakovostnim zahtevam, pravico, da jih tržijo pod zgornjim imenom, in to pravico odreka vsem tistim, katerih proizvodi ne izpolnjujejo teh pogojev, ki so enaki za vsa podjetja. Ta splošna veljava med drugim izhaja iz predmeta zadevne ureditve, to je erga omnes in v celotni Evropski skupnosti zaščititi veljavno registrirane geografske označbe in označbe porekla.

Po drugi strani, čeprav ni izključeno, da lahko določba, ki je po svoji naravi ali področju uporabe zakonodajna, posamično zadeva fizično ali pravno osebo in da v zvezi s tem v določenih okoliščinah poklicno združenje, ki je ustanovljeno za varovanje in zastopanje interesov svojih članov, lahko vloži ničnostno tožbo, tudi če ne gre za vplivanje na njegove lastne interese, ki jih ima kot združenje, pa v tem primeru ne gre za to.

Prvič, navedena uredba št. 2081/92 ne priznava nobene procesne pravice taki organizaciji. Poleg tega ta uredba tudi ne določa specifičnih procesnih jamstev v korist posameznikom.

Drugič, ta organizacija ne zastopa interesov članov, ki bi lahko bili stranke v postopku, saj po statutu združenja njena naloga ni pred sodiščem braniti interesov proizvajalcev fete, ampak je odgovorna za varstvo izključno skupnih interesov in ne za zastopanje posameznega od svojih članov, ki je imetnik blagovne znamke, ti proizvajalci pa v nobenem primeru ne morejo vložiti tožbe.

(Glej točke od 52 do 55, 57, 58, 82 in 83.)