Zadeva T-549/08

Veliko vojvodstvo Luksemburg

proti

Evropski komisiji

„ESS – Odložitev finančne pomoči – Boj zoper diskriminacijo in neenakost v zvezi s trgom dela – Hujše pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora, ki lahko vodijo v sistemske nepravilnosti – Člen 39(2)(c) Uredbe (ES) št. 1260/1999 – Legitimno pričakovanje“

Povzetek sodbe

1.      Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne pomoči – Financiranje Skupnosti – Obveznost držav članic, da vzpostavijo sisteme upravljanja in nadzora

(Uredba Sveta št. 1260/1999, člena 38(1) in 39(2)(c) in (3); Uredba Komisije št. 438/2001, členi 3(a), 7 in 9(4))

2.      Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne pomoči – Financiranje Skupnosti – Odločba o odložitvi prvotno dodeljene pomoči

(Uredba Sveta št. 1260/1999)

1.      Pravilo, da proračun Skupnosti bremenijo le tisti izdatki nacionalnih organov, ki so nastali v skladu s pravili Skupnosti, velja tudi za dodelitev finančne pomoči iz Evropskega socialnega sklada (ESS).

Torej v skladu z zahtevo po dobrem finančnem poslovodenju, ki je temeljna zahteva pri izvajanju strukturnih skladov, in ob upoštevanju odgovornosti, ki jo imajo nacionalni organi pri tem izvajanju, je zelo pomembna obveznost držav članic, da vzpostavijo sisteme upravljanja in nadzora iz člena 38(1) Uredbe št. 1260/1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih, za katere so določena podrobna pravila v členih od 2 do 8 Uredbe št. 438/2001. Komisija v skladu s členom 39(2)(c) Uredbe št. 1260/1999 odloži vmesna plačila, če po končanju potrebnega preverjanja ugotovi, da obstajajo hujše pomanjkljivosti v upravljalnih ali nadzornih sistemih, ki lahko vodijo v sistemske nepravilnosti.

V zvezi s tem morata organ upravljanja in plačilni organ v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za finančne pomoči iz ESS, v različnih fazah izvajati različne nadzore, zato sočasno izvajanje nalog, dodeljenih tema organoma, vključuje nezanemarljivo tveganje za usklajevanje in celo združitev teh nadzorov, zato lahko vzbudi dvom o njuni zanesljivosti. Čeprav člen 9(4) Uredbe št. 438/2001 ne nasprotuje temu, da organ upravljanja in plačilni organ delujeta v okviru iste organizacije, pa morata obstajati še jasna razdelitev in zadostna ločitev nalog znotraj zadevne organizacije, kot določa člen 3(a) te uredbe.

Poleg tega tako v fazi prve ravni preverjanj, ki jih opravlja organ upravljanja, kot v fazi potrjevanja, ki ga opravlja plačilni organ, ki zagotavljata dobro finančno poslovodenje, morajo namreč nacionalni organi predhodno in izčrpno preveriti resničnost in skladnost predvidenih izdatkov. Ni dovolj, da nacionalni organi opravijo naknadna preverjanja in, če je potrebno, izvedejo finančne popravke.

Glede spremljanja revizijske sledi iz člena 7 Uredbe št. 438/2001 zgolj napotitev na prijave za pomoč v okviru programa, ki ga financira ESS, ne bi mogla zagotoviti natančnih podatkov, zahtevanih v členu 7(2) in (3) te uredbe.

Komisija lahko torej pravilno ugotovi, da obstajajo hujše pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora, ki lahko vodijo v sistemske nepravilnosti, in zato odloži vmesna plačila za zadevno pomoč, če v okviru programa, ki ga financira ESS, ugotovi skupno izvajanje nalog upravljanja in plačevanja, opustitev ali pomanjkljivosti prve ravni preverjanj in – glede spremljanja revizijske sledi – opustitev upravljanja vodenja in hranjenja natančnih podatkov, zahtevanih v členu 7(2) in (3) Uredbe št. 438/2001, na ustreznih ravneh.

(Glej točke od 45 do 47, 52, 54, od 57 do 61.)

2.      Oseba, ki je očitno kršila veljavno zakonodajo, ne more uveljavljati kršitve varstva legitimnih pričakovanj.

Načelo varstva legitimnih pričakovanj ne more nasprotovati odložitvi pomoči Skupnosti, če je očitno, da pogoji za dodelitev te pomoči niso bili izpolnjeni. V primeru hujših pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora, ki lahko vodijo v sistemske nepravilnosti, je treba take nepravilnosti tako kot pri očitni kršitvi predpisov Skupnosti, na podlagi katerih se sprejme odločba o dodelitvi pomoči Skupnosti, ali pri določbah odločbe o dodelitvi opredeliti kot očitne kršitve veljavne zakonodaje.

Obstoj morebitnih nepravilnosti, ki pred tem niso bile preganjane ne odkrite, nikakor ne more ustvariti legitimnega pričakovanja. Komisiji zato nič ne preprečuje, da potem ko je pri določenem nadzoru ugotovila pomanjkljivosti, na podlagi tega ne bi določila finančnih posledic. Nacionalni organi, ki so predvsem odgovorni za finančni nadzor pomoči, se ne morejo razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem na dejstvo, da Komisija pri prejšnjem nadzoru ni ugotovila nobene nepravilnosti. Dejansko v vsakem primeru revizijska poročila, ki so jih pripravile službe Komisije v okviru izvajanja aktivnosti, ki se financirajo iz strukturnih skladov, načeloma ne morejo utemeljiti legitimnega pričakovanja, da so sistemi upravljanja in nadzora, ki jih morajo vzpostaviti države članice, skladni. Taka poročila se običajno pripravijo na podlagi reprezentativnih vzorcev za neko pomoč, ne na podlagi popolnih pregledov, in so omejena na posnetek stanja na datum, ko je bila opravljena revizija. Poleg tega so v teh poročilih zapisana strokovna mnenja oseb, pooblaščenih za preverjanje na kraju samem, ne pa mnenje Komisije, ki sledi šele pozneje, po kontradiktornem postopku, ki zahteva tesno sodelovanje zadevne države članice.

(Glej točke od 73 do 77, 79.)