Language of document : ECLI:EU:T:2010:266

Zadeva T-321/05

AstraZeneca AB in AstraZeneca plc

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Trg zdravil za čir – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 82 ES – Opredelitev trga – Znatni konkurenčni pritiski – Zloraba postopkov v zvezi z dodatnimi varstvenimi certifikati za zdravila in postopkov pridobivanja dovoljenj za dajanje zdravil v promet – Zavajajoče navedbe – Umik dovoljenj za dajanje v promet – Ovire za dajanje generičnih zdravil v promet in za vzporedni uvoz – Globe“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Predlog za zaupno obravnavanje – Merila

2.      Konkurenca – Prevladujoč položaj – Upoštevni trg – Razmejitev – Funkcija

(člen 82 ES; Odločba Komisije 97/C 372/03, točki 2 in 7)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Odločba, za katero je bila potrebna zapletena gospodarska ali tehnična presoja – Sodni nadzor – Omejitve

(člena 81 ES in 82 ES)

4.      Konkurenca – Prevladujoč položaj – Upoštevni trg – Razmejitev – Merila – Farmacevtski izdelki

(člen 82 ES)

5.      Konkurenca – Prevladujoč položaj – Upoštevni trg – Razmejitev – Merila – Farmacevtski izdelki

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazi, ki jih je treba zbrati

(člena 81 ES in 82 ES)

7.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije – Obveznost obrazložitve – Obseg

(členi 81 ES, 82 ES in 253 ES)

8.      Konkurenca – Prevladujoč položaj – Upoštevni trg – Razmejitev – Merila – Nadomestljivost izdelkov na strani povpraševanja – Lansiranje novega izdelka

(člen 82 ES; Odločba Komisije 97/C 372/03, točke od 15 do 19)

9.      Konkurenca – Prevladujoč položaj – Upoštevni trg – Razmejitev – Merila – Ugotovitev znatnih konkurenčnih pritiskov, izvajanih na izdelek

(člen 82 ES; Odločba Komisije 97/C 372/03, točka 3)

10.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Določitev na podlagi izjemno velikega tržnega deleža – Farmacevtsko podjetje

(člen 82 ES)

11.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Obstoj – Indici – Raven cen – Farmacevtsko podjetje – Posledica kritja cen zdravil s strani sistema socialne varnosti

(člen 82 ES)

12.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Pojem – Nujnost vzročne zveze med prevladujočim položajem in njegovo zlorabo – Neobstoj

(člen 82 ES)

13.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Obstoj – Indici – Obstoj in uporaba pravic intelektualne lastnine

(člen 82 ES)

14.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Obstoj – Indici – Farmacevtsko podjetje – Prvi ponudnik na trgu – Finančna moč podjetja

(člen 82 ES)

15.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Predložitev zavajajočih informacij organom – Informacije, ki omogočajo odobritev izključne pravice – Zlorabna narava – Merila za presojo

(člen 82 ES)

16.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Predložitev zavajajočih informacij organom – Informacije, ki omogočajo odobritev izključne pravice – Zlorabna narava – Merila za presojo

(člen 82 ES)

17.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Pojem – Začetek zlorabe – Farmacevtsko podjetje – Predložitev zavajajočih informacij organom

(člen 82 ES)

18.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Predložitev zavajajočih informacij organom – Informacije, ki omogočajo odobritev izključne pravice – Zlorabna narava – Merila za presojo

(člen 82 ES)

19.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Protikonkurenčni učinki ravnanja, do katerih pride, ko ni več prevladujočega položaja – Neupoštevnost

(člen 82 ES)

20.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Dokaz – Dokazno breme – Domneva nedolžnosti

(člen 6(2) EU; člen 82 ES)

21.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Obveznosti podjetja v prevladujočem položaju – Farmacevtsko podjetje – Predložitev zavajajočih informacij organom – Informacije, ki omogočajo odobritev izključne pravice

(člen 82 ES)

22.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Predložitev zavajajočih informacij organom – Informacije, ki omogočajo odobritev izključne pravice – Zlorabna narava – Farmacevtsko podjetje

(člen 82 ES)

23.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Umik dovoljenj za dajanje v promet za farmacevtske izdelke – Umik, ki proizvajalcem generičnih zdravil onemogoča uporabo skrajšanega postopka

(člen 82 ES; Direktiva Sveta 65/65, člen 4, tretji odstavek, točka 8, drugi odstavek, (a),( iii))

24.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Pojem – Uporaba regulativnih postopkov na način, da je odložen vstop konkurentov na trg – Zlorabna narava – Merila za presojo

(člen 82 ES)

25.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Pojem – Skladnost zlorabnega ravnanja z drugimi pravnimi pravili – Neupoštevnost

(člen 82 ES)

26.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Umik dovoljenj za dajanje v promet za farmacevtske izdelke – Umik, ki proizvajalcem generičnih zdravil onemogoča uporabo skrajšanega postopka – Nemožnost uporabe sodne prakse v zvezi z osnovno infrastrukturo

(člen 82 ES)

27.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Objektivna utemeljitev – Dokazno breme

(člen 82 ES)

28.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Obveznosti podjetja v prevladujočem položaju – Farmacevtsko podjetje – Izvajanje konkurence le na podlagi zaslug – Obseg

29.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Odgovornost – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarski subjekt

(člen 82 ES)

30.    Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1))

31.    Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zloraba – Enotna in trajajoča kršitev – Opredelitev – Merila

(člen 82 ES)

32.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Zloraba prevladujočega položaja – Farmacevtsko podjetje – Predložitev zavajajočih informacij, ki omogočajo odobritev izključne pravice, organom – Umik dovoljenj za dajanje v promet za farmacevtske izdelke

(člen 82 ES)

33.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Predmet in učinki kršitve

(člena 81 ES in 82 ES)

1.      V okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe Komisije s področja konkurence lahko Splošno sodišče ugodi predlogu tožeče stranke za zaupno obravnavanje informacij, ki niso navedene v nezaupni različici izpodbijane odločbe, objavljene na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za konkurenco in torej dostopne javnosti. Po drugi strani je treba zavrniti predlog za zaupno obravnavanje, ki se nanaša na informacije, ki so navedene v nezaupni različici izpodbijane odločbe. Te informacije so namreč zaradi svoje dostopnosti za javnost vsekakor izgubile svojo morebitno zaupno naravo.

(Glej točko 25.)

2.      Opredelitev upoštevnega trga v okviru uporabe člena 82 ES se opravi, da bi se opredelil obseg, znotraj katerega je treba presojati vprašanje, ali je zadevno podjetje sposobno v precejšnji meri ravnati neodvisno od svojih konkurentov, strank in potrošnikov.

Za preučitev morebitnega prevladujočega položaja podjetja je namreč možnosti konkurence treba presojati v okviru trga vseh proizvodov, ki so glede na svoje značilnosti še posebej primerni za zadovoljitev stalnih potreb in so slabo zamenljivi z drugimi proizvodi, pri čemer je treba te možnosti konkurence presojati tudi glede na konkurenčne pogoje ter strukturo ponudbe in povpraševanja. Upoštevni proizvodni trg torej obsega vse proizvode ali storitve, ki jih potrošniki zaradi njihovih lastnosti, cen in namena uporabe štejejo za nadomestljive.

(Glej točki 30, 31.)

3.      Čeprav sodišče Skupnosti na splošno izvaja celovit nadzor nad tem, ali so pogoji za uporabo pravil o konkurenci izpolnjeni, se mora nadzor, ki ga izvaja nad zapletenimi gospodarskimi presojami Komisije, vseeno omejiti na preverjanje upoštevanja postopkovnih pravil in pravil glede obrazložitve ter pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, neobstoja očitne napake pri presoji in zlorabe pooblastil.

Če je odločba Komisije rezultat zapletenih tehničnih presoj, so te praviloma prav tako predmet omejenega sodnega nadzora, kar pomeni, da sodišče Skupnosti s svojo presojo ne more nadomestiti presoje dejstev, ki jo je opravila Komisija.

Ampak čeprav sodišče Skupnosti Komisiji priznava diskrecijsko pravico glede ekonomskih ali tehničnih zadev, to ne pomeni, da se mora vzdržati nadzora nad razlago takih podatkov, ki jo opravi Komisija. Sodišče Skupnosti mora ob upoštevanju trditev strank zlasti preveriti ne samo vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in koherentnost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe

(Glej točki 32, 33.)

4.      V okviru postopka, uvedenega zaradi zlorabe prevladujočega položaja na farmacevtskem področju, sme Komisija, za namen opredelitve upoštevnega trga, svojo presojo med drugim opreti na večjo učinkovitost zadevnega farmacevtskega izdelka, različno terapevtsko uporabo zadevnega farmacevtskega izdelka in drugih farmacevtskih izdelkov, trend asimetrične nadomestitve, ki je značilen za rast prodaje tega izdelka in ustrezno zmanjšanje ali stagnacijo prodaje drugih izdelkov, in kazalnike cen, kot izhajajo iz veljavnega zakonodajnega okvira.

Kar zadeva terapevtsko uporabo, je treba, za namen opredelitve upoštevnega trga, razlike v načinih delovanja med zdravili upoštevati, kadar se zdravila uporabljajo za različne terapevtske namene, in jih prezreti, kadar je njihova terapevtska uporaba podobna.

Kar zadeva kazalnike cen, posebnosti, ki so značilne za konkurenčne mehanizme v farmacevtskem sektorju, dejavnikom, povezanim s cenami, ne odvzamejo upoštevnosti pri presoji konkurenčnih pritiskov, čeprav je treba te dejavnike presojati v njihovih posebnih okoliščinah. V farmacevtskem sektorju so namreč konkurenčna razmerja odvisna od mehanizmov, ki se razlikujejo od mehanizmov, ki določajo medsebojno konkurenco, ki po navadi obstaja na trgih, ki niso tako močno regulirani. V zvezi s tem Komisija ne more trditi, da načeloma sposobnost podjetja, da svoje cene ohrani nad ravnjo povračila, kjer je povpraševanje bolj elastično, pomeni dokaz o neobstoju znatnega konkurenčnega pritiska, ne da bi preučila obseg, v katerem nacionalni sistem zdravstvenega zavarovanja povrne ceno drugih morda zamenljivih izdelkov. Poleg tega zaradi okoliščine, da zdravniki, ki predpisujejo zdravila, upoštevajo predvsem terapevtsko rabo izdelkov, kazalniki, ki temeljijo na cenah, niso popolnoma neupoštevni, ker lahko ti prav tako potrjujejo konkurenčne pritiske, ki se izvajajo na zadevne izdelke.

Zgoraj navedeni elementi pomenijo skupek upoštevnih in zadostnih podatkov, da se pravno zadostno utemelji ugotovitev, da drugi farmacevtski izdelki v obravnavanem obdobju ne izvajajo znatnega konkurenčnega pritiska na zadevni izdelek. V teh okoliščinah Komisija ne stori očitne napake pri presoji, ko ugotovi, da upoštevni proizvodni trg sestavlja samo navedeni farmacevtski izdelek.

(Glej točke 61, 153, 182, 183, 203, od 219 do 222.)

5.      V okviru postopka, uvedenega zaradi zlorabe prevladujočega položaja v farmacevtskem sektorju, sme Komisija, za namen opredelitve upoštevnega trga, upravičeno šteti, da je diferencirana terapevtska uporaba obeh farmacevtskih izdelkov, namenjenih za zdravljenje enakih bolezni, element, ki podpira ugotovitev, da upoštevni trg vključuje samo enega od teh izdelkov.

Dejstvo, da se oba farmacevtska izdelka predpisujeta za zdravljenje enakih bolezni ali da oba pomenita začetno zdravljenje, ima namreč omejeno upoštevnost, ker na podlagi tega dejstva ni mogoče ugotoviti, ali ob upoštevanju diferencirane terapevtske uporabe obeh izdelkov – eden se predpisuje za zdravljenje resnih oblik, drugi pa za zdravljenje manj resnih oblik enakih bolezni – eden na drugega izvaja znaten konkurenčni pritisk.

(Glej točke 69, od 71 do 73.)

6.      V okviru postopka, uvedenega zaradi kršitve pravil o konkurenci, mora Komisija svojo presojo opreti na vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati v konkretnem primeru. To med drugim pomeni, da mora Komisija posebej pozorno preučiti upoštevne trditve in dokaze, ki ji jih predložijo podjetja, vključena v upravni postopek. Vendar pa iz tega ni mogoče sklepati, da se mora Komisija opreti izključno na dokaze, ki jih je zbrala na podlagi svojih preiskav. Lahko se namreč opre na dokaze, ki so jih predložile stranke v upravnem postopku, če so ti dokazi zanesljivi in upoštevni, pri čemer jih mora po potrebi dopolniti z drugimi dokazi, če se informacije, ki so jih predložile stranke v upravnem postopku, izkažejo za nezadostne ali pomanjkljive.

(Glej točki 78, 79.)

7.      V okviru postopka, uvedenega zaradi kršitve pravil o konkurenci, mora Komisija predstaviti razloge, zaradi katerih ne uporabi nekaterih podatkov iz študije, samo če so stranke v upravnem postopku med tem postopkom navedle trditve, ki temeljijo posebej na teh podatkih, in če se ti podatki izkažejo za upoštevne. Vsekakor od Komisije ni mogoče zahtevati, naj sistematično navaja razloge, zaradi katerih ne uporabi nekaterih podatkov iz študije ali jih zavrne, ker zadostuje, da svojo odločbo obrazloži tako, da navede dejanske in pravne elemente, od katerih so odvisni pravna utemeljitev ukrepa in razmisleki, ki so jo vodili do njene odločitve. To velja še toliko bolj, ker Komisiji ni treba obravnavati vseh dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih je stranka sprožila med upravnim postopkom.

(Glej točko 81.)

8.      Komisija v skladu s točkami od 15 do 19 obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti zamenljivost povpraševanja presoja na podlagi teoretičnega pristopa, v okviru katerega se predvideva majhno, to je od 5- do 10-odstotno, toda stalno zviševanje relativne cene izdelka, na podlagi katerega je opredeljen upoštevni trg, in oceni, ali lahko hipotetični monopolist zadevnega izdelka donosno uporabi to hipotetično zviševanje. Če glede na ta ekonomski preizkus nadomestitev zadostuje, da tako zvišanje cen zaradi posledične izgube prodaje postane nedonosno, je treba za nadomestne izdelke šteti, da izvajajo znaten konkurenčni pritisk na zadevni izdelek. Kar zadeva poseben primer lansiranja novega izdelka, se pogosto zgodi, da je za razvoj prodaje novega izdelka, ki bo, celo delno, nadomestil obstoječi izdelek, potreben določen čas in da se zato ta prodaja razvija postopno.

V skladu s tem teoretičnim okvirom, namen katerega je ugotoviti, ali obstoječi izdelek izvaja znaten konkurenčni pritisk na novi izdelek, se je treba vprašati, ali bi ob sočasnem upoštevanju postopne rasti prodaje novega izdelka majhno zvišanje cene novega izdelka pripeljalo do ponovne usmeritve povpraševanja k obstoječemu izdelku, tako da to zvišanje cene ne bi bilo donosno glede na prihodke, ki bi bili ustvarjeni, če zgoraj navedenega zvišanja cene ne bi bilo. Postopnost rasti prodaje novega izdelka pa ne bi nujno izginila, če bi bilo to zvišanje cene donosno, pri čemer bi bilo zato ugotovljeno, da obstoječi izdelek ne izvaja znatnega konkurenčnega pritiska na novi izdelek.

Zato Komisija lahko meni, da postopnost povečevanja prodaje novega izdelka, ki nadomesti obstoječi izdelek, načeloma ne more zadostovati za ugotovitev, da zadnji izdelek na prvega izvaja znaten konkurenčni pritisk.

(Glej točke od 87 do 90.)

9.      V okviru postopka zaradi zlorabe prevladujočega položaja je za opredelitev upoštevnega trga je treba ugotoviti samo znatne konkurenčne pritiske, ki so se v zadevnem obdobju izvajali na zadevni izdelek, medtem ko konkurenčni pritiski, ki jih je ta izdelek lahko izvajal na druge izdelke, niso pomembni. Koncept upoštevnega trga se razlikuje od drugih konceptov trga, ki se pogosto uporabljajo v drugih okoliščinah, kot so ozemlje, na katerem podjetja prodajajo svoje izdelke, ali, širše, industrija ali sektor, v katerega podjetja spadajo. Na podlagi dejstva, da je neki izdelek glavni konkurenčni cilj drugega izdelka, torej ni mogoče meniti, da je prvi izvajal znaten konkurenčni pritisk na drugega.

Dejstvo, da je neobstoj ali nepomembnost teh konkurenčnih pritiskov treba pripisati zakonodajnemu okviru, ki določa pogoje medsebojne konkurence med izdelki, in obseg, v katerem ta poteka, ne vpliva na upoštevnost, ki jo je treba pri opredelitvi trga pripisati ugotovitvi, da ti konkurenčni pritiski ne obstajajo ali niso pomembni. Kadar je namreč dokazano, da skupina izdelkov ni v precejšnjem obsegu podvržena konkurenčnim pritiskom drugih izdelkov, tako da se za to skupino lahko šteje, da tvori upoštevni proizvodni trg, je upoštevnost vrste ali narave dejavnikov, ki to skupino izdelkov varujejo pred kakršnim koli znatnim konkurenčnim pritiskom, samo omejena, ker je na podlagi ugotovitve neobstoja takih konkurenčnih pritiskov mogoče sklepati, da bi podjetje v prevladujočem položaju na tako opredeljenem trgu lahko vplivalo na interese potrošnikov na tem trgu s tem, da bi z zlorabnim ravnanjem oviralo ohranjanje učinkovite konkurence.

(Glej točke 97, 174, 175.)

10.    Položaj podjetja na trgu farmacevtskega izdelka se lahko določi ob upoštevanju vrste dejavnikov, kot so pomen pravic intelektualne lastnine in drugih pravic regulativne narave, prednosti, povezane s položajem prvega ponudnika na trgu, upoštevnost cene kot merila konkurence, upoštevnost prisotnosti monopsonskih kupcev in sistemov reguliranih cen ter upoštevnost naložb v raziskave in razvoj, promocijskih dejavnosti in finančnih virov. Vendar Komisija ne more prezreti pomena, ki ga je treba pripisati na splošno zelo velikemu tržnemu deležu tega podjetja v celotnem upoštevnem obdobju v vseh zadevnih državah.

Prav tako dejstvo, da je inovacija bistveno merilo konkurence v farmacevtskem sektorju, ne vzbuja pomislekov o upoštevnosti, ki jo je treba priznati zelo velikemu tržnemu deležu tega podjetja, kot je bil ocenjen v zadevnih okoliščinah.

(Glej točke 244, 245, 254.)

11.    Zdravstveni sistemi, ki so značilni za trge farmacevtskih izdelkov, utrjujejo tržno moč farmacevtskih družb, ker stroške zdravil v celoti ali večinoma krijejo sistemi socialne varnosti, zaradi česar povpraševanje ni elastično. To še zlasti velja, kadar lahko farmacevtsko podjetje, ki prvo ponuja novi izdelek z dodano vrednostjo na terapevtski ravni v primerjavi z obstoječimi izdelki, doseže višjo raven povračila, kot bo nato odobrena za izdelke „sledilce“. Za podjetja, ki uživajo položaj prvega ponudnika na trgu, so namreč povračila, ki jih plačujejo sistemi socialne varnosti, po eni strani določena na razmeroma visoki ravni v primerjavi z izdelki „sledilci“, po drugi strani pa farmacevtskemu podjetju, ki uživa tak položaj, omogočajo, da svojo ceno določi na visoki ravni brez bojazni, da bi bolniki in zdravniki prešli na druga cenejša zdravila.

Ni pomembno, da sposobnost farmacevtskega podjetja, da ohrani posebej velik tržni delež, medtem ko zaračunava bistveno višje cene, omogočajo ali spodbujajo sistemi socialne varnosti, saj ta okoliščina ne vpliva na ugotovitev, da je bilo navedeno podjetje sposobno ohraniti višje prihodke kot njegovi konkurenti, ne da bi bili različni akterji na trgih farmacevtskih izdelkov, to je bolniki, zdravniki, ki predpisujejo zdravila, nacionalni sistemi socialne varnosti in njegovi konkurenti, v obdobjih, ki jih je Komisija izbrala za ugotovitev prevladujočega položaja, sposobni vplivati na ta privilegirani položaj.

Ker na cene vplivajo odločitve javnih organov v zvezi z ravnmi povračila ali najvišjimi cenami, te niso rezultat običajnih tržnih sil. Zato ni mogoče trditi, da je raven cene, določene v takem okviru, konkurenčna, ker je bila ta cena določena ob neobstoju konkurenčnih mehanizmov, ki omogočajo določitev take konkurenčne ravni.

(Glej točke 262, 263, 265.)

12.    Ugotovitev tržne moči, to je sposobnosti podjetja, da v precejšnji meri ravna neodvisno od svojih konkurentov, strank in nazadnje potrošnikov, tako da je zlasti sposobno cene ohraniti na višji ravni in pri tem obdržati večji tržni delež od svojih konkurentov, ni pogojena s sposobnostjo podjetja, da to tržno moč izkorišča tako, da ovira ohranitev učinkovite konkurence. Kar zadeva ravnanja, namenjena izključitvi ali zmanjšanju konkurence, ni nujno, da zato da bi bilo ravnanje opredeljeno kot zloraba prevladujočega položaja, to ravnanje izvira iz tržne moči podjetja ali ga ta tržna moč omogoča, ker se ne zahteva vzročna zveza med prevladujočim položajem in njegovo zlorabo.

(Glej točko 267.)

13.    Ni mogoče trditi, da pravice intelektualne lastnine ne pomenijo upoštevnega dejavnika za ugotovitev prevladujočega položaja. Čeprav za samo imetje pravic intelektualne lastnine ni mogoče šteti, da zagotavlja tak položaj, pa lahko v nekaterih okoliščinah vseeno ustvari prevladujoč položaj, zlasti s tem, da podjetju omogoča oviranje obstoja učinkovite konkurence na trgu. Imetje in uresničevanje pravic intelektualne lastnine je lahko upošteven indic za prevladujoč položaj.

Zavrniti je treba trditev, da lahko upoštevanje pravic intelektualne lastnine in njihovega uresničevanja, čeprav ne pomeni zlorabe, za ugotovitev obstoja prevladujočega položaja omeji vsakršno spodbudo za oblikovanje inovativnih izdelkov. Inovativnost je namreč vsekakor nagrajena z ekskluzivnostjo, ki je avtorju inovacije pridržana s pravicami intelektualne lastnine.

Poleg tega prevladujoč položaj kot tak ni prepovedan, prepovedana je samo njegova zloraba. Kadar bi se v zvezi s tem za imetnika pravice intelektualne lastnine štelo, da ima prevladujoči položaj, zahteve, da se zadevna pravica ne zlorablja, ni mogoče šteti za nezadostno v zvezi s spodbudami za inovacije.

Ni treba, da je obstoj trdnega varstva na podlagi pravic intelektualne lastnine tak, da izključuje vsako konkurenco na trgu, da bi pomenil upoštevni dejavnik.

(Glej točke 270, 273, 274.)

14.    Komisija lahko svojo presojo prevladujočega položaja farmacevtskega podjetja opre na več dejavnikov, med katerimi je na prvem mestu njen veliko večji tržni delež od tržnih deležev konkurentov. Dalje, ob upoštevanju, po eni strani, posebnosti trgov farmacevtskih izdelkov, za katere je značilna „inercija“ zdravnikov, ki predpisujejo zdravila, in, po drugi strani, vse večjih težav, s katerimi se srečujejo farmacevtska podjetja pri vstopu na trg zaradi velikega števila konkurentov in izdelkov, ki so že na trgu, Komisija lahko meni, da položaj prvega ponudnika na trgu pomeni pomembno konkurenčno prednost. Dejstvo, da so generični izdelki sposobni vplivati na prevladujoči položaj farmacevtskega podjetja, ne ovrže dejstva, da ima ta zaradi svojega položaja prvega ponudnika na trgu pomembne konkurenčne prednosti.

Poleg tega, čeprav ugotovitev finančne premoči farmacevtskega podjetja v primerjavi z njegovimi konkurenti in ugotovitev premoči v smislu finančnih in človeških virov, ki jih namenja raziskavam, razvoju in svoji prodajni moči, kot taki ne zadostujeta za utemeljitev ugotovitve, da ima to podjetje v obravnavanem obdobju na upoštevnem trgu prevladujoči položaj, pa vseeno pomenita verigo upoštevnih indicev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da ima navedeno podjetje večja sredstva kot njegovi konkurenti, tako da je njegov položaj na trgu v primerjavi z njegovimi konkurenti okrepljen.

(Glej točke 278, 280, 285, 286.)

15.    Predložitev zavajajočih navedb javnim organom, zaradi katerih ti lahko storijo napako in zaradi katerih se lahko dodeli izključna pravica, do katere podjetje ni upravičeno ali je upravičeno za krajše obdobje, pomeni ravnanje, ki ne spada v konkurenco na podlagi prednosti in lahko še zlasti ovira konkurenco. Tako ravnanje ne ustreza posebni odgovornosti, ki jo ima podjetje v prevladujočem položaju, da s svojim ravnanjem, ki ne spada v konkurenco na podlagi prednosti, ne ogroža učinkovite in neizkrivljene konkurence na skupnem trgu.

Iz objektivne narave pojma zlorabe izhaja, da je treba zavajajočo naravo navedb, predloženih javnim organom, presojati na podlagi objektivnih dejavnikov ter da dokaz namernosti ravnanja in nepoštenosti podjetja v prevladujočem položaju ni potreben za ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja. Presojo zavajajoče narave navedb, predloženih javnim organom z namenom neupravičene pridobitve izključnih pravic, je treba opraviti in concreto in se lahko razlikuje glede na okoliščine posamezne zadeve. Zlasti je treba preučiti, ali je bilo zadevno ravnanje glede na okoliščine, v katerih je bilo izvedeno, tako, da so javni organi zaradi takega ravnanja neupravičeno ustvarili zakonodajne ovire za konkurenco, na primer z nezakonito odobritvijo izključnih pravic prevladujočemu podjetju. V zvezi s tem sta lahko omejena diskrecijska pravica javnih organov ali neobstoj obveznosti, da preverijo pravilnost ali resničnost predloženih informacij, pomembna dejavnika, ki ju je treba upoštevati za določitev, ali lahko zadevno ravnanje privede do zakonodajnih ovir za konkurenco.

Poleg tega, če je podjetju v prevladujočem položaju zaradi njegove napake pri komuniciranju z javnimi organi odobrena nezakonita izključna pravica, mora na podlagi svoje posebne obveznosti, da s sredstvi, ki ne spadajo v konkurenco na podlagi prednosti, ne ogroža učinkovite in neizkrivljene konkurence na skupnem trgu, o tem vsaj obvestiti javne organe, da bi ti lahko popravili te nepravilnosti.

Čeprav dokaz namernosti ravnanja, s katerim se javni organi lahko zavedejo, ni nujen za ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja, pa je namernost vseeno prav tako pomemben dejavnik, ki ga Komisija lahko po potrebi upošteva. Dejstvo, na katero se sklicujeta tožeči stranki, da je pojem zlorabe prevladujočega položaja objektiven pojem in ne vključuje namena povzročiti škodo, ne vodi do ugotovitve, da namen uporabiti ravnanje, ki ne spada v okvir konkurence na podlagi zaslug, vsekakor ni upošteven, ker se ta namen še vedno lahko upošteva v podporo sklepu, da je zadevno podjetje zlorabilo prevladujoči položaj, tudi če bi moral tak sklep najprej temeljiti na objektivni ugotovitvi, da se je zlorabno ravnanje dejansko izvajalo.

Nazadnje, dejstvo, da se nekateri javni organi niso pustili zavesti in so odkrili nepravilnosti informacij, predloženih v podporo prijavam za izključne pravice, ali da so konkurenti po nezakoniti odobritvi izključnih pravic dosegli njihovo razveljavitev, ne zadostuje za mnenje, da zavajajoče navedbe nikakor niso mogle uspeti. Če je namreč dokazano, da je ravnanje objektivno tako, da lahko omejuje konkurenco, njegova zlorabna narava ne more biti odvisna od naključnih odzivov tretjih oseb.

Komisija zato pravilno uporabi člen 82 ES, ko meni, da predložitev objektivno zavajajočih navedb patentnim uradom s strani podjetja v prevladujočem položaju, na podlagi katerih lahko ti uradi podjetju odobrijo dodatne varstvene certifikate, do katerih ni upravičeno ali je upravičeno za krajši čas, kar vodi do omejevanja ali izločitve konkurence, pomeni zlorabo prevladujočega položaja.

(Glej točke od 355 do 361.)

16.    Ko pravico intelektualne lastnine odobri javni organ, se zanjo po navadi predvideva, da je veljavna in da jo ima podjetje legitimno. Že dejstvo, da ima podjetje izključno pravico, navadno konkurente drži vstran, saj jo morajo na podlagi javnih predpisov upoštevati. Trditve, da naj bi bilo za priznanje obstoja zlorabe prevladujočega položaja potrebno, da se izključna pravica, pridobljena na podlagi zavajajočih navedb, uveljavlja, torej ni mogoče sprejeti.

Poleg tega nezakonita pridobitev izključne pravice ne more pomeniti zlorabe prevladujočega položaja, samo kadar bi bil njen učinek popolna izločitev konkurence. Dejstvo, da se zadevno ravnanje nanaša na pridobitev pravice intelektualne lastnine, ne upravičuje takega pogoja.

Poleg tega, kadar ravnanje spada na področje uporabe pravil konkurence, se ta pravila uporabljajo ne glede na to, ali je to ravnanje lahko tudi predmet drugih nacionalnih ali drugačnih pravil, ki imajo različne cilje. Prav tako obstoj pravnih sredstev, ki so specifična za sistem patentov, ne more spremeniti pogojev uporabe prepovedi, določenih v pravu konkurence, in zlasti zahtevati, da se dokažejo protikonkurenčni učinki, povzročeni s takim ravnanjem.

(Glej točke 362, 364, 366.)

17.    Navodil, poslanih patentnim zastopnikom, da vložijo prijave za dodatne varstvene certifikate, ni mogoče šteti za enakovredne prijavam za dodatne varstvene certifikate pri patentnih uradih. Komisija napačno uporabi pravo, ko meni, da se zloraba prevladujočega položaja podjetja v prevladujočem položaju na trgu farmacevtskega izdelka začne, ko so patentnim zastopnikom poslana navodila za vložitev prijav za dodatne varstvene certifikate pri patentnih uradih. Pričakovani rezultat domnevno zavajajoče narave navedb, to je izdaja dodatnih varstvenih certifikatov, se namreč lahko doseže samo takrat, ko so prijave za dodatne varstvene certifikate vložene pri patentnih uradih, in ne ko patentni zastopniki, ki so samo posredniki, prejmejo navodila v zvezi s temi prijavami.

(Glej točki 370, 372.)

18.    Nikakor ni treba, da ravnanje neposredno vpliva na konkurenco, da bi pomenilo zlorabo prevladujočega položaja. V položaju, v katerem zadevnega ravnanja, če je dokazano, nikakor ni mogoče šteti za del običajne konkurence med proizvodi na podlagi uspešnosti podjetja, zadostuje dokazati, da lahko to ravnanje ob upoštevanju gospodarskega ali zakonodajnega okvira, v katerega spada, omejuje konkurenco. Tako je lahko zmožnost zadevnega ravnanja, da omejuje konkurenco, posredna, če je pravno zadostno dokazano, da lahko dejansko omejuje konkurenco.

Poleg tega je za to, da bi se z ravnanjem, s katerim se želijo izključiti konkurenti, dosegel cilj, pogosto potrebna pomoč tretjih oseb, naj bo to javnih organov ali akterjev na trgu, saj ima tako ravnanje v praksi redko lahko neposreden učinek na konkurenčni položaj konkurentov. Tako je uspeh ravnanja za izključitev konkurentov, ki vključuje postavitev zakonodajnih ovir za vstop z nezakonito pridobitvijo izključnih pravic, nujno odvisen od odziva javnih organov ali celo nacionalnih sodišč v okviru postopkov, ki jih morda začnejo konkurenti za razveljavitev teh pravic. Kljub temu navedbe z namenom nezakonite pridobitve izključnih pravic pomenijo zlorabo samo, če je dokazano, da so te navedbe ob upoštevanju objektivnega okvira, v katerem so predložene, dejansko take, da lahko javne organe pripeljejo do odobritve zahtevane izključne pravice.

Nazadnje, dejstvo, da bi se učinek zlorabnega ravnanja na konkurenco občutil šele več let pozneje, ne povzroči, da bi zadevno ravnanje, če je dokazano, izgubilo zlorabno naravo.

(Glej točke 376, 377, 380.)

19.    Dejstvo, da podjetje ni več v prevladujočem položaju, ko njegovo zlorabno ravnanje povzroči učinke, ne spremeni pravne opredelitve, ki jo je treba uporabiti za njegova dejanja, ker so bila ta dejanja storjena takrat, ko je podjetje imelo prevladujoči položaj in je nosilo posebno odgovornost, da s svojim ravnanjem ne ogroža učinkovite in neizkrivljene konkurence na skupnem trgu.

(Glej točko 379.)

20.    Dokazno breme v zvezi z obstojem okoliščin, ki pomenijo kršitev člena 82 ES, nosi Komisija. Zato mora predložiti dokaze, s katerimi se lahko dokaže obstoj dejanskega stanja, ki pomeni kršitev.

V zvezi s tem mora kakršen koli dvom sodišča koristiti podjetju, naslovniku odločbe o ugotovitvi kršitve. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če še dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru postopka s tožbo za razglasitev ničnosti odločbe, s katero je naložena globa.

V tem zadnjem primeru je namreč treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah in ki se uvršča med temeljne pravice, ki v skladu s sodno prakso Sodišča, ponovno potrjeno v členu 6(2) EU, pomenijo splošna načela prava Skupnosti. Glede na naravo zadevnih kršitev ter naravo in stopnjo strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja zlasti za postopke v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni.

Zato se mora Komisija, da dokaže obstoj kršitve, sklicevati na natančne in dosledne dokaze. Kljub temu Komisiji ni nujno treba predložiti takih dokazov za vsak element kršitve. Dovolj je, da se veriga indicev, na katere se sklicuje institucija, gledano na splošno, in katerih različni dejavniki se lahko vzajemno potrjujejo, ujema s to zahtevo.

(Glej točke od 474 do 477, 839.)

21.    S tem, da so v navedbah, predloženih patentnim uradom v zvezi s prijavami za dodatne varstvene certifikate, datumi izdaje tehničnih dovoljenj za dajanje v promet zdravil v več državah članicah nadomeščeni z datumi, ki ustrezajo objavi cene zdravila v teh državah, mora podjetje v prevladujočem položaju razumno vedeti, da so zaradi neobstoja izrecnega razkritja razlage, ki jo namerava uporabiti v zvezi predpisi, ki veljajo na tem področju, in je podlaga za izbiro sporočenih datumov, te navedbe take, da lahko zavajajo patentne urade. Torej, ne da bi bilo Komisiji treba dokazati nepoštenost ali nedvoumno goljufiv namen tega podjetja, zadostuje ugotovitev, da je tako ravnanje, za katero je značilno očitno pomanjkanje preglednosti, v nasprotju s posebno odgovornostjo, ki jo ima podjetje v prevladujočem položaju, da s svojim ravnanjem ne ogroža učinkovite in neizkrivljene konkurence na skupnem trgu.

(Glej točki 491, 493.)

22.    Farmacevtsko podjetje, ki več let dosledno in linearno ravna, pri čemer gre za to, da patentnim uradom več držav članic sporoča zavajajoče navedbe, da bi doseglo izdajo dodatnih varstvenih certifikatov, do katerih ali ni upravičeno ali je upravičeno za krajše obdobje, zlorabi svoj prevladujoči položaj. Take zavajajoče navedbe pomenijo prakso, ki temelji izključno na sredstvih, ki ne spadajo v konkurenco na podlagi prednosti. Tako ravnanje se uporablja samo za to, da se proizvajalci generičnih izdelkov neupravičeno zadržijo stran od trga s pridobitvijo dodatnih varstvenih certifikatov v nasprotju z zakonodajnim okvirom, s katerim so bili ti uvedeni.

(Glej točke 598, 608, 609.)

23.    Zato da bi se vloga za dovoljenje za dajanje v promet za generično zdravilo lahko obravnavala na podlagi skrajšanega postopka iz člena 4, tretji odstavek, točka 8(a)(iii), Direktive 65/65 o lastniških zdravilih, mora dovoljenje za dajanje v promet za referenčno zdravilo v zadevni državi članici še veljati na datum, na katerega je vložena ta vloga. Skrajšani postopek ni več na voljo po umiku dovoljenja za dajanje v promet za referenčno zdravilo.

Podatki o rezultatih farmakoloških in toksikoloških preizkusov ter kliničnih preizkušanj, ki jih opravi podjetje, da bi pridobilo izvirno dovoljenje za dajanje v promet, so rezultat naložbe, ki jo ta izvede, da lahko zdravilo da v promet. Taka naložba je značilna za ravnanja, ki spadajo v konkurenco na podlagi prednosti in lahko koristijo potrošnikom.

Z Direktivo 65/65 je bil priznan interes za zaščito take naložbe, tako da je bilo predvideno obdobje ekskluzivnosti za uporabo teh podatkov v korist njihovega imetnika. Vendar pa po poteku tega obdobja ekskluzivnosti člen 4, tretji odstavek, točka 8(a)(iii), Direktive 65/65 imetniku izvirnega lastniškega zdravila ne priznava več izključne pravice do koriščenja rezultatov farmakoloških in toksikoloških preizkusov ter kliničnih preizkušanj, vključenih v dosje, in proizvajalcem bistveno podobnih zdravil omogoča, da izkoristijo obstoj teh podatkov za pridobitev dovoljenja za dajanje v promet na podlagi skrajšanega postopka.

V teh okoliščinah po poteku obdobja ekskluzivnosti ravnanje, s katerim se želi proizvajalcem generičnih izdelkov preprečiti, da bi izkoristili svojo pravico do koriščenja rezultatov farmakoloških in toksikoloških preizkusov ter kliničnih preizkušanj, predloženih za trženje izvirnega izdelka, nikakor ne temelji na legitimni zaščiti naložbe, ki spada v konkurenco na podlagi prednosti, ker podjetje na podlagi Direktive 65/65 nima več izključne pravice do koriščenja rezultatov teh farmakoloških in toksikoloških preizkusov ter kliničnih preizkušanj.

Umik dovoljenj za dajanje v promet s strani podjetja je samo tak, da prosilcem za dovoljenja za dajanje v promet za bistveno podobne izdelke preprečuje, da bi lahko uporabili skrajšani postopek, in da torej ovira ali zadržuje vstop generičnih izdelkov na trg. Prav tako je lahko umik dovoljenja za dajanje izdelka v promet zaradi razlogov, ki niso povezani z javnim zdravjem, tak, da preprečuje vzporedni uvoz, odvisno od odnosa javnih organov do takega umika.

Dejstvo, da ima podjetje pravico zahtevati umik svojih dovoljenj za dajanje v promet zdravil, ki jih proizvaja, nikakor ni tako, da bi se to ravnanje izognilo prepovedi iz člena 82 ES.

Dejstvo, da zakonodajni okvir ponuja alternativno pot za pridobitev dovoljenja za dajanje v promet, ne pomeni, da ravnanje podjetja v prevladujočem položaju, katerega, objektivno gledano, edini cilj je, da skrajšani postopek, ki ga je zakonodajalec predvidel v členu 4, tretji odstavek, točka 8(a)(iii), Direktive 65/65, ne bi bil več na voljo ter da bi se s tem proizvajalci generičnih izdelkov čim dlje obdržali zunaj trga in da bi se povečali njihovi stroški za premagovanje ovir za vstop na trg, ni zlorabno.

Okoliščina, da zamuda pri dostopu na trg, povzročena konkurentom, ni natančno ocenjena, ne vpliva na ugotovitev, da je zadevno ravnanje tako, da omejuje konkurenco, ker je dokazano, da je posledica tega umika, da skrajšani postopek iz člena 4, tretji odstavek, točka 8(a)(iii), Direktive 65/65 ni več na voljo.

(Glej točke 669, 670, od 674 do 677, 812, 829, 831.)

24.    Čeprav podjetje zaradi svojega prevladujočega položaja ne more biti prikrajšano za pravico, da zavaruje svoje poslovne interese, kadar so ti ogroženi, pa to podjetje regulativnih postopkov ne more uporabiti tako, da prepreči ali oteži vstop konkurentov na trg, kadar ne obstajajo razlogi v zvezi z obrambo legitimnih interesov podjetja, vključenega v konkurenco na podlagi prednosti, ali kadar ne obstaja objektivna utemeljitev.

Kar zadeva ravnanje, pri katerem se regulativni postopki uporabljajo brez kakršne koli podlage v konkurenci na podlagi prednosti, dokaz, da ob upoštevanju gospodarskega ali zakonodajnega okvira, v katero to ravnanje spada, to lahko omejuje konkurenco, zadostuje, da se to opredeli kot zloraba prevladujočega položaja.

(Glej točke 672, 817, 824, 845.)

25.    Nezakonitost zlorabnega ravnanja glede na člen 82 ES ni povezana z njegovo skladnostjo ali neskladnostjo z drugimi pravnimi pravili. Zlorabe prevladujočega položaja v večini primerov vključujejo ravnanja, ki so sicer na drugih področjih prava, ki ni pravo konkurence, zakonita.

(Glej točko 677.)

26.    Sodna praksa v zvezi z „osnovno infrastrukturo“ se v bistvu nanaša na okoliščine, v katerih lahko zavrnitev dobave s strani podjetja v prevladujočem položaju, zlasti na podlagi uresničevanja lastninske pravice, pomeni zlorabo prevladujočega položaja. Ta sodna praksa se torej nanaša zlasti na položaje, v katerih se prosto uresničevanje izključne pravice, s katero je potrjena izvedba naložbe ali inovacije, lahko omeji v interesu neizkrivljene konkurence na skupnem trgu.

V primeru farmacevtskega podjetja v prevladujočem položaju, ki umakne dovoljenja za dajanje v promet za zdravila, ki jih proizvaja, tako da skrajšani postopek iz člena 4, tretji odstavek, točka 8(a)(iii), Direktive 65/65 o lastniških zdravilih ni več uporaben, s čimer se omeji uporaba informacij, pridobljenih na podlagi farmakoloških in toksikoloških preizkusov ter kliničnih preizkušanj, sodne prakse v zvezi z „osnovno infrastrukturo“ ni mogoče uporabiti. Tako ravnanje namreč ne vključuje zavrnitve dostopa do rezultatov farmakoloških in toksikoloških preizkusov ter kliničnih preizkušanj, vključenih v dosje, ker podjetje na podlagi svoje domnevne lastninske pravice nikakor ne more nasprotovati temu, da se nacionalni organi oprejo na zadevne podatke v okviru skrajšanega postopka. Razlog za dejstvo, da skrajšani postopek ni več na voljo po umiku dovoljenja za dajanje v promet za referenčno zdravilo, ni skrb, da se proizvajalcu referenčnega zdravila zagotovi ekskluzivnost podatkov, ki jih je predložil, ampak skrb, da se zagotovi varovanje javnega zdravja, ki je temeljni cilj Direktive 65/65.

(Glej točke 679, 682, 683.)

27.    Čeprav mora Komisija upoštevati morebitno objektivno utemeljitev ravnanja, ki lahko pomeni zlorabo prevladujočega položaja, pa mora zadevno podjetje to objektivno utemeljitev uveljavljati med upravnim postopkom ter v zvezi s tem predložiti trditve in dokaze. To še zlasti velja, kadar je zadevno podjetje edino seznanjeno s to objektivno utemeljitvijo ali je seveda v boljšem položaju kot Komisija, da razkrije njen obstoj in dokaže njeno upoštevnost.

Ker je treba zakonitost akta Skupnosti presojati glede na informacije, ki jih je institucija lahko imela na voljo, ko je ta akt sprejela, se ne more nihče pred sodiščem Skupnosti sklicevati na dejstva, ki niso bila navedena med upravnim postopkom.

(Glej točki 686, 687.)

28.    To, da farmacevtsko podjetje, tudi v prevladujočem položaju, izdela strategijo, katere cilj je čim bolj zmanjšati upad svoje prodaje in si omogočiti, da je kos konkurenci generičnih izdelkov, je legitimno in del običajnega konkurenčnega procesa, če načrtovano ravnanje ne odstopa od ravnanja, ki spada v konkurenco na podlagi prednosti in je tako, da koristi potrošnikom.

Vendar pa dejstvo, da podjetje v prevladujočem položaju nima obveznosti, da ščiti interese konkurenčnih družb, ne pomeni, da so ravnanja, ki se izvajajo samo za izključitev konkurentov, združljiva s členom 82 ES. Želja podjetja v prevladujočem položaju, da ohrani svoje poslovne interese ter se zavaruje pred konkurenco generičnih izdelkov in vzporednega uvoza, namreč ne upravičuje ravnanja, ki ne spada v konkurenco na podlagi prednosti.

(Glej točki 804, 816.)

29.    V pravu konkurence Skupnosti se priznava, da različne družbe, ki pripadajo isti skupini, sestavljajo en gospodarski subjekt in torej podjetje, če zadevne družbe ne določajo samostojno svojega ravnanja na trgu.

Da bi bilo določeno ravnanje lahko opredeljeno kot zloraba v smislu člena 82 ES, se ne zahteva, da se izvaja kot rezultat strategije, ki so jo izdelali vodstveni organi skupine družb.

Ravnanje, ki ga izvaja ena od družb, ki so del enega gospodarskega subjekta, ki ga sestavlja skupina, prav tako lahko krši člen 82 ES.

Poleg tega, ko je hčerinska družba v stoodstotni lasti matične družbe, ni treba preučiti, ali lahko matična družba odločilno vpliva na politiko svoje hčerinske družbe, ker ta družba nujno sledi politiki, ki jo začrtajo isti statutarni organi, kot so tisti, ki določajo politiko matične družbe.

(Glej točke od 818 do 820.)

30.    Ko tožeča stranka v korpusu trditev, predstavljenih v tožbi in repliki, Splošnemu sodišču predlaga, naj zniža znesek glob, ki ji jih je naložila Komisija zaradi kršitve pravil o konkurenci, pri čemer na stopnji predlogov formalno ne predlaga znižanja njihovega zneska, ta opustitev ne nasprotuje temu, da Splošno sodišče izvaja neomejeno sodno pristojnost v zvezi z globami. Splošno sodišče lahko namreč tudi, kadar ne obstaja formalni predlog, zniža znesek previsoke globe, ker tak rezultat ne bi presegal meja tožbenega predloga, ampak bi, nasprotno, privedel do delne ugoditve tožbi.

(Glej točko 884.)

31.    Pojem enotne in dolgotrajne kršitve se nanaša na več dejanj, ki se zaradi istega cilja, ki izkrivlja konkurenco na skupnem trgu, uvrščajo v enoten načrt. Da bi se različna ravnanja opredelila kot enotna in dolgotrajna kršitev, je treba preveriti, ali se medsebojno dopolnjujejo tako, da je vsako od njih namenjeno kosanju z eno posledico običajne konkurence ali več teh, ter ali z vzajemnim vplivanjem prispevajo k uresničevanju ciljev, zastavljenih v tem splošnem načrtu. V zvezi s tem je treba upoštevati vse okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti ali omajati navedeno zvezo, kot so obdobje uporabe, vsebina (vključno z uporabljenimi metodami) in ustrezno tudi cilj različnih zadevnih ravnanj.

Pri ravnanju farmacevtskega podjetja, ki je ves čas dosledno, ki izvira iz strategije, ki jo izdelajo njegovi centralni organi, in pri katerem gre za to, da patentnim uradom več držav sporoča zavajajoče navedbe, da bi doseglo izdajo dodatnih varstvenih certifikatov, do katerih ni upravičeno ali je upravičeno za krajše obdobje, gre za enotno in trajajočo kršitev.

(Glej točki 892, 893.)

32.    Zloraba prevladujočega položaja, ki vključuje zavajajoče navedbe, ki jih podjetje namerno predloži, da bi pridobilo izključne pravice, do katerih ni upravičeno ali je upravičeno za krajše obdobje, in katerih namen je, da se konkurenti čim dlje obdržijo zunaj trga, očitno pomeni resno kršitev. Dejstvo, da je ta zloraba nova, ne more omajati te ugotovitve, ob upoštevanju tega, da so take prakse očitno v nasprotju s konkurenco na podlagi prednosti. Poleg tega dejstvo, da ravnanje z enakimi značilnostmi še ni bilo preučeno v predhodnih odločbah Komisije, podjetja ne razbremeni njegove odgovornosti.

Zloraba prevladujočega položaja, pri katerem gre za to, da farmacevtsko podjetje umakne dovoljenja za dajanje v promet za zdravila, ki jih proizvaja, in katerega namen je ustvariti ovire za vstop generičnih izdelkov na trg v več državah in vzporedni uvoz v drugih državah, kar naj bi torej pripeljalo do razdelitve skupnega trga.

(Glej točko 901.)

33.    V okviru določitve višine globe za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci so lahko za določitev višine globe pomembnejši dejavniki, povezani s predmetom ravnanja, kot dejavniki, povezani z njegovimi učinki.

(Glej točki 902, 911.)