Tožba, vložena 11. septembra 2006 - ISD Polska in
Industrial Union of Donbass proti Komisiji
(Zadeva T-273/06)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeči stranki: ISD Polska sp. z.o.o. (Czestochowa, Poljska) in Industrial Union of Donbass Corp. (Donetsk, Ukrajina) (zastopnika: C. Rapin in E. Van den Haute, avocats)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke tožeče stranke
tožba naj se razglasi za dopustno;
člen 3 Odločbe Komisije z dne 5. julija 2005 o pomoči, ki jo je Poljska dodelila družbi Huta Częstochowa S.A. (notificirano pod dokumentarno številko C (2005) 1962), naj se razglasi za ničnega;
podredno naj se razglasi, da Poljska na dan obravnavane tožbe ni bila dolžna izterjati pomoči in plačila obresti iz člena 3 odločbe in da zato zneski navedenih pomoči in obresti niso dolgovani;
še bolj podredno, člen 3(2), drugi pododstavek, odločbe naj se razglasi za ničnega in vprašanje glede obresti naj se predloži Komisiji v ponovno odločanje v smislu priloge A k obravnavani tožbi ali vsakega drugega preudarka Sodišča prve stopnje v obrazložitvi sodbe;
v vsakem primeru naj se Komisiji naloži plačilo vseh stroškov;
v primeru, če bi Sodišče prve stopnje odločilo o ustavitvi postopka, naj se Komisiji naloži plačilo stroškov, na podlagi določb člena 87(6) v povezavi s členom 90(a), Poslovnika Sodišča prve stopnje.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve:
Komisija je z Odločbo C(2005)1962 konč., z dne 5. julija 2005 (državna pomoč št. C 20/04, ex NN 25/04), določene pomoči za prestrukturiranje, ki jih je Poljska dodelila proizvajalcu jekla Huta Częstochowa S.A., razglasila za nezdružljive s skupnim trgom in odredila njihovo izterjavo. Tožeča stranka, družba ISD Polska, je naslednica prejemnika pomoči in hčerinska družba druge tožeče stranke, družbe Industrial Union of Donbass, ki ima v lasti vse njene delnice. Obe tožeči stranki se v izpodbijani odločbi nahajata med podjetji, ki so dolžna solidarno povrniti pomoči, ki so bile razglašene za nezdružljive s skupnim trgom.
Tožeči stranki v utemeljitev svojih tožb na delno razglasitev ničnosti odločbe navajata šest tožbenih razlogov.
S prvim tožbenim razlogom zatrjujeta, da je Komisija pri preiskavi storila očitno napako pri presoji odločilnih dejstev. Trdita, da je po prodaji premoženja prvotnega prejemnika nezdružljive pomoči, ki ga je kupila družba ISD Polska (in Donbass), prodajalec prvotnega prejemnika pomoči tisti, ki ima korist od navedene pomoči in bi moral zagotoviti njeno povračilo. Tožeči stranki trdita, da bi v tem primeru pravilna ugotovitev upoštevnih dejstev glede prodaje premoženja družbe Huta Częstochowa družbi ISD Polska (in Donbass) Komisijo privedla do sklepanja, da naj bi se pomoč na ta način že povrnila prodajalcu, ker naj bi se družbi Huta Częstochowa proizvodna sredstva povrnila po ceni, ki ustreza tržni ceni. Po mnenju tožečih strank naj bi Komisija zaradi tega kršila svojo obveznost, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne vidike posamezne zadeve.
Drugi tožbeni razlog, ki ga navajata tožeči stranki, se nanaša na domnevno kršitev pravice predložiti pripombe, kot jo priznava člen 88 ES in člen 6 Uredbe 659/1999
1. Trdita, da objava odločitve o začetku formalnega postopka preiskave v Uradnem listu ni v zadostni meri navedla podrobnosti inkriminiranih pomoči, niti njihovega zneska, čeprav je bila Komisija s temi informacijami seznanjena, zaradi česar naj ne bi vedeli, na katere pomoči se je preiskava nanašala, in naj ne bi mogli presoditi, ali imata možnost predložiti svoje pripombe.
Ista domnevna nepravilnost predstavlja podlago za tretji tožbeni razlog, ki ga navajata tožeči stranki, in sicer kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj. Trdita, da če bi odločitev o začetku preiskave družbi Donbass omogočila seznanitev s tem, katere pomoči so predmet postopka, bi lahko ta družba Komisiji predstavila elemente, ki bi dokazovali, kot družbi ISD Polska in Donbass dokazujeta v obravnavani tožbi, da so bile te pomoči v skladu s pravom Skupnosti.
Tožeči stranki s četrtim tožbenim razlogom zatrjujeta, da je Komisija s tem, da je določene določbe Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi o prestrukturiranju poljske železarske in jeklarske industrije
2, ki bi jih po mnenju tožečih strank morala razlagati v luči ciljev, ki jih ta protokol zasleduje, in ob upoštevanju okvira, v katerem je bil sprejet, razlagala strogo dobesedno, kršila navedeni Protokol. Na podlagi te domnevno napačne razlage naj bi Komisija s svojo odločbo zahtevala vračilo državnih pomoči, ki so jih pred sprejetjem Protokola št. 8 prejele družbe, ki niso navedene v njegovi Prilogi 1, ki določa osem podjetij, upravičenih do pomoči Poljske v nasprotju s členoma 87 in 88 ES. Tožeči stranki trdita, da Komisija ni bila pristojna za odločanje o določenih pomočeh, na katere se nanaša izpodbijana odločba, ker je delovala brez pravne podlage in da je zaradi tega posegla v pristojnost
rationae temporis drugih institucij Skupnosti.
Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 14(1) Uredbe 659/1999, ker naj bi bila odločba o izterjatvi pomoči v nasprotju z načeli varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in enakega obravnavanja.
Tožeči stranki v šestem tožbenem razlogu podredno navajata, da naj bi Komisija pri izračunu obrestne stopnje, ki se uporablja pri izterjavi pomoči v obravnavanem primeru, kršila Uredbo 794/2004
3.