Zadeva T‑93/11

Stichting Corporate Europe Observatory

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti glede pogajanj med Evropsko unijo in Republiko Indijo za sklenitev sporazuma o prosti trgovini – Zavrnitev dostopa – Izjema, ki se nanaša na varstvo javnega interesa na področju mednarodnih odnosov – Dokumenti, ki so postali javni – Neomejitev razširjanja dokumentov“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 7. junija 2013

1.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, ki so postali javni – Pojem

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4, 9, 10 in 12(1) in (2); sklepa Sveta 98/552, člen 3, in 1999/468)

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti občutljive narave – Pojem

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4(1)(a) in 9(1))

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dejstvo, da institucija ne odgovori na prošnjo za dostop – Učinki – Implicitna neomejitev razširjanja dokumentov, navedenih v taki prošnji – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8(3))

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Pristojnost notranje organizacije institucij – Priročnik Komisije o dostopu do dokumentov – Zgolj notranja navodila, ki nimajo zunanjih učinkov

5.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obvezne izjeme – Upoštevanje posebnega interesa prosilca za dostop – Izključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(a))

1.      V okviru postopka svetovanja, ki je postal obvezen na podlagi člena 3 Sklepa 98/552 o izvajanju aktivnosti Komisije glede strategije dostopa do trga Skupnosti, ustanovitev delovnih skupin za preizkus posebnih vprašanj, dopustitev tretjih oseb kot izvedencev ter sestava zapisnikov ali poročil sestankov svetovalnega odbora in navedenih skupin o dostopu na trge, pomeni, da mora Komisija pripraviti dokumente ter jih poslati svojim članom in poklicnim organizacijam ter družbam, ki sodelujejo kot izvedenci, zaradi česar so se ti dokumenti lahko šteli za notranje dokumente v smislu člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Ker so naslovniki zadevnih dokumentov, za katere je zaprosila oseba, ki je v skladu z navedeno uredbo vložila prošnjo za dostop do dokumentov, države članice, poklicne organizacije in družbe, ki za zadnjenavedena subjekta kot izvedenci sodelujejo pri delu svetovalnega odbora in njegovih delovnih skupin o dostopu na trg tretje države, in to v okviru sestankov, ki niso odprti za javnost, je sodelovanje pri tem postopku pomoči Komisiji vnaprej določeno merilo razlikovanja, katerega izpolnitev določa status osebe kot naslovnika zadevnih dokumentov. Dokumenti niso sporočeni kot splošne informacije, temveč v okviru omejene tehnične izmenjave in samo zato, da se vsem udeležencem omogoči, da izpolnijo svoje naloge svetovanja Komisiji. Ni mogoče šteti, da je namen in naloga razširjanja zadevnih dokumentov s strani Komisije seznanitev javnosti s temi dokumenti, to je nedoločene skupine oseb, ki so opredeljene na splošno in abstraktno. Prav tako ni mogoče primerjati z javnostjo skupine, ki jo sestavljajo domnevni naslovniki zaprošenih dokumentov, in sicer člani poklicnih organizacij, ki sodelujejo pri delu odbora in delovnih skupin v zvezi z dostopom na trge. Navedeni člani prav tako predstavljajo posebno skupino oseb, ki je opredeljena na podlagi vnaprej določenega merila, v obravnavanem primeru pripadnosti poklicnemu združenju, katerega strokovno mnenje se zahteva v okviru postopka pomoči Komisiji za določitev strategije dostopa na trge tretje države.

Poleg tega izrazi v zvezi z „neposredno“ dostopnostjo dokumentov ali v zvezi s tem, da so „zlahka dostopni“, navedeni v členih 10 in 12(1) Uredbe št. 1049/2001, ki so značilni za položaje, v katerih pravico do dostopa „javnosti“ aktivno zagotavljajo institucije, ne zajemajo nujno selektivnega pristopa, ki ga je v obravnavanem primeru sprejela Komisija pri posredovanju dokumentov.

(Glej točke od 31 do 33, od 35 do 37, 39, 40 in od 42 do 44.)

2.      Čeprav bo dokument zaradi oznake „dokument občutljive narave“, v smislu člena 9(1) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, deležen posebne obravnave, pa ta kot taka še ne more upravičiti uporabe razlogov za zavrnitev, ki so določeni v členu 4(1) navedene uredbe. Kadar je tak dokument predmet prošnje za dostop, se škoda, povzročena z njegovim razkritjem, presoja kot pri vseh drugih dokumentih, in sicer načeloma na podlagi konkretnega preizkusa njegove vsebine. V skladu s tem dejstvo, da na zaprošenih dokumentih ni nobene navedbe iz člena 9(1) Uredbe št. 1049/2001, ne zadošča za izključitev uporabe izjem iz člena 4 te uredbe, saj bi bil sicer tej določbi odvzet polni učinek, škodilo pa bi tudi interesom, ki jih varuje.

(Glej točki 52 in 53.)

3.      Načeloma se na nastanek pravnih posledic nedelovanja neke institucije lahko sklepa le, če so te izrecno določene s pravom Unije. V zvezi z dostopom do dokumentov se molk institucije upošteva le v skladu s členom 8(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se nanaša na obravnavo potrdilnih prošenj. Čeprav torej zgolj na podlagi nedelovanja Komisije ni mogoče sklepati na implicitno neomejitev razširjanja dokumentov, navedenih v prošnji za dostop, pa bi bil položaj drugačen ob izrecni navedbi v tem smislu, ki bi jo podala ta institucija. Dovoljenja za posredovanje ni mogoče šteti za izrecno odpoved vsakršni omejitvi širjenja dopisa ali v njem navedenih podatkov, pri čemer bi lahko zgolj tovrstna odpoved omogočala sklepanje, da je zadevni dokument resnično postal javen in da je bil torej od takrat naprej dostopen vsem zainteresiranim osebam ali podjetjem.

(Glej točke 57, 58, 60 in 63.)

4.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke 72, 73, od 75 do 77.)

5.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 85.)