Zadeva T-295/05

Document Security Systems, Inc.

proti

Banque centrale européenne (BCE)

„Monetarna unija – Izdajanje eurobankovcev – Domnevna uporaba patentiranega izuma za preprečevanje ponarejanja – Tožba zaradi kršitve evropskega patenta – Nepristojnost Sodišča prve stopnje – Nedopustnost – Odškodninska tožba“

Povzetek sklepa

1.      Postopek – Tožba zaradi kršitve evropskega patenta – Nepristojnost sodišča Skupnosti

(členi 7 ES in od 220 ES do 241 ES)

2.      Države članice – Obveznosti – Obveznost lojalnega sodelovanja z institucijami Skupnosti

(člen 10 ES)

3.      Odškodninska tožba – Zastaralni rok – Izhodišče

(člen 288 ES, drugi odstavek)

4.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza

(člena 235 ES in 288 ES, drugi in tretji odstavek)

1.      Na podlagi členov 7 in 220 ES lahko Sodišče prve stopnje izvaja le pristojnosti, ki mu jih dodeljuje pravo Skupnosti. Brez take pristojnosti Sodišče prve stopnje ne bi moglo odločati o tožbi, ne da bi svojo sodno pristojnost razširilo na spore, v katere je vpletena tudi Skupnost in za katere so v skladu s členom 240 ES pristojna nacionalna sodišča.

Glede tožbe zaradi kršitve, s katero je predlagano, naj se ugotovi, da je Evropska centralna banka kršila pravice iz evropskega patenta, ki se nanaša zlasti na elemente zaščite proti ponarejanju bankovcev, je treba ugotoviti, da imajo pristojnost za ugotovitev obstoja kršitve nacionalnega patenta nacionalna sodišča in ne Sodišče prve stopnje. Zato se tožba zaradi kršitve zavrže kot nedopustna zaradi nepristojnosti Sodišča prve stopnje.

Nobena določba prava Skupnosti Sodišču prve stopnje namreč ne priznava pristojnosti za odločanje v zvezi s kršitvijo patentov. Tožba zaradi kršitve patentov ne spada med pravna sredstva, katerih pristojnost je na podlagi določb od člena 220 ES do člena 241 ES dodeljena sodiščem Skupnosti. Poleg tega nacionalno patentno pravo za razliko od drugega prava intelektualne lastnine, kot je nacionalno pravo znamk, ni bilo na ravni Skupnosti nikoli usklajeno. Ker gre za področje, ki ga Skupnost še ni normativno uredila in ki zato spada v pristojnost držav članic, varstvo nekaterih pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, in ukrepi, ki jih v ta namen sprejmejo sodni organi, ne spadajo v pravo Skupnosti.

(Glej točke 50, 51, 56, 57 in 71.)

2.      Sodišče prve stopnje ne more izpodbijati zakonitosti nacionalnega naslova industrijske lastnine, ne da bi pri tem škodilo načelu lojalnega sodelovanja, ki mora na podlagi člena 10 ES vladati v odnosih med državami članicami in institucijami Skupnosti in ki v skladu z ustaljeno sodno prakso ne le obvezuje države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje dosega in učinkovitosti prava Skupnosti, ampak institucijam Skupnosti nalaga tudi vzajemne naloge lojalnega sodelovanja z državami članicami.

(Glej točko 70.)

3.      Zastaralni rok tožbe na podlagi nepogodbene odgovornosti Skupnosti ne začne teči, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo za obveznost nadomestila škode. V primeru kršitve evropskega patenta, ki se očita Evropski centralni banki, zastaralni rok tožbe odškodninske tožbe imetnika patenta proti Skupnosti ne more začeti teči prej kot takrat, ko pristojna nacionalna sodišča ugotovijo obstoj kršitve, za katero toži ECB.

(Glej točko 75.)

4.      Za nepogodbeno odgovornost Skupnosti za nezakonita ravnanja njenih organov po členu 288, drugi odstavek, ES, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, in sicer nezakonitost ravnanja, očitanega institucijam, dejanska škoda in obstoj vzročne zveze med navedenim ravnanjem in zatrjevano škodo.

Glede pogoja nezakonitosti ravnanja, ki se očita Evropski centralni banki v obliki kršitve spornega patenta, je treba navesti, da lahko Sodišče prve stopnje le na podlagi sklepa pristojnega nacionalnega organa, ki ugotavlja obstoj kršitve ECB, presodi, ali se za omenjeno kršitev lahko uveljavlja odgovornost Skupnosti.

(Glej točki 80 in 81.)