Zadeva T‑350/13

Jordi Nogues, SL

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Evropske unije BADTORO – Prejšnji besedni znamki Evropske unije in prejšnja nacionalna figurativna znamka TORO – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Podobnost znakov – Podobnost proizvodov in storitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 20. septembra 2017

1.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Figurativna znamka BADTORO ter besedna in figurativna znamka TORO

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

2.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Merila presoje – Sestavljena znamka

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

3.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Vizualna podobnost med figurativno in besedno znamko

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

4.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Merila presoje – Sestavljena znamka – Skupni element dveh znamk, ki ima samostojni razlikovalni položaj v prejšnji znamki

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 19 do 21 in od 68 do 70.)

2.      Celovita presoja verjetnosti zmede mora, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ter upoštevati zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Najpomembnejša pri celoviti presoji te verjetnosti je zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti.

Poleg tega se presoja podobnosti med dvema znamkama ne more omejiti zgolj na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njeno primerjavo z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo nasprotujočih si znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov. Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale elemente znamke zanemariti. To bi se lahko zgodilo zlasti, če bi ta del na podobi znamke, ki se je upoštevna javnost spomni, prevladoval, tako da se pri celotnem vtisu znamke drugi deli lahko zanemarijo.

(Glej točki 23 in 24.)

3.      Čeprav so, kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, prvi načeloma bolj razlikovalni kot drugi, ker se povprečni potrošnik lažje sklicuje na zadevne proizvode tako, da navede ime znamke, in ne da opiše figurativni element te znamke, iz tega ne izhaja, da je treba besedne elemente znamke vedno šteti kot bolj razlikovalne od figurativnih elementov. Pri sestavljeni znamki ima namreč figurativni element enakovredno mesto kot besedni element. Torej je treba za opredelitev prevladujočega sestavnega dela znamke preučiti bistvene lastnosti figurativnega elementa in bistvene lastnosti besednega elementa izpodbijane znamke in njuna položaja.

(Glej točko 29.)

4.      Čeprav elementa, ki je skupen nasprotujočim si znakom, v celotnem vtisu ni mogoče šteti za prevladujočega, ga je treba upoštevati pri presoji podobnosti teh znakov, ker je sam prejšnja znamka in ohranja samostojen razlikujoč položaj pri znamki, ki je sestavljena med drugim iz tega elementa in za katero se zahteva registracija. Če namreč v sestavljeni znamki skupni element ohrani avtonomen razlikovalni položaj, lahko ustvarjeni celotni vtis sestavljenega znaka pripelje javnost do mišljenja, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo vsaj iz ekonomsko povezanih podjetij, tako da mora biti v tem primeru obstoj verjetnosti zmede sprejet.

Namen preučitve, ali obstaja samostojen razlikovalni položaj enega od elementov sestavljenega znaka, je določitev tistih elementov, ki jih bo upoštevna javnost zaznala.

V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da element sestavljenega znaka ne ohrani takega samostojnega razlikovalnega položaja, če ta element skupaj z drugim ali drugimi elementi znaka, če se jih obravnava skupaj, sestavlja celoto, ki ima drugačen pomen v primerjavi z navedenimi elementi, če se obravnavajo ločeno.

(Glej točke od 32 do 34.)