Tožba, vložena 28. januarja 2013 - 1. garantovaná proti Komisiji
(Zadeva T-42/13)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: 1. garantovaná a.s. (Bratislava, Slovaška) (zastopniki: M. Powell, Solicitor, G. Forwood, Barrister, M. Staroň in P. Hodál, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
- razglasi ničnost dopisa Komisije z dne 21. decembra 2012 v zadevi COMP/39.396 - Kalcijev karbid, in sicer v delu, v katerem:
- je uporabljena obrestna mera 4,5 % za obdobja, za katera je Splošno sodišče (i) odložilo izvršitev člena 2 Odločbe Komisije C(2009) 5791 final z dne 22. julija 2009 v zadevi COMP/39.396 - Reagenti na osnovi kalcijevega karbida in magnezija v jeklarski in plinski industriji, kolikor se nanaša na tožečo stranko, in (ii) odložilo obveznost tožeče stranke, da predloži bančno garancijo, da bi se izognila takojšnji izterjavi globe, ki je bila naložena s členom 2 navedene odločbe;
- je preostanek dolga na dan 25. januarja 2013, ki zajema globo in zamudne obresti, določen v višini 20.293.586,60 EUR;
- vsebuje uradno opozorilo, da mora tožeča stranka do najpozneje 25. januarja 2013 bodisi izvršiti začasno plačilo v višini 20.293.586,60 EUR bodisi predložiti sprejemljivo finančno garancijo, ki pokriva ta znesek.
- toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v podporo tožbe navaja štiri razloge.
1. S prvim razlogom zatrjuje, da Komisija ni imela pravne podlage za naložitev obresti za obdobje, zajeto s sklepom o ex parte začasnem ukrepu, saj je bilo s sklepom o ex parte začasnem ukrepu z dne 20. oktobra 2009 zadržano izvajanje člena 2 Odločbe C(2009) 5791, kolikor se nanaša na tožečo stranko. Globa zato ni "zapadla" v smislu člena 79(c) Izvedbene uredbe. V skladu z načelom accessorium sequitur principale (stranska stvar sledi glavni stvari) lahko obresti, povezane z globo, začnejo teči šele z dnem zapadlosti globe.
2. Z drugim razlogom glede obdobja, zajetega s sklepom o začasnem ukrepu, zatrjuje, da so bila z uporabo kazenske obrestne mere 4,5 % kršena legitimna pričakovanja tožeče stranke, saj je bila s sklepom o začasnem ukrepu z dne 2. marca 2011 zadržana obveznost tožeče stranke, da predloži bančno garancijo, da bi se izognila takojšnji izterjavi globe, ki je bila naložena s členom 2 Odločbe C(2009) 5791. S tem je bila tožeča stranka postavljena v enak položaj, v kakršnem bi bila, če bi predložila bančno garancijo. Tožeča stranka se je torej upravičeno oprla na legitimno pričakovanje, nastalo na podlagi dopisa Komisije z dne 24. julija 2009, s katerim je bila sporočena Odločba C(2009) 5791, da bo treba obresti od globe plačati po stopnji, določeni v členu 86(5) Izvedbene uredbe.
3. S tretjim razlogom zatrjuje, da je zaradi uporabe kazenske obrestne mere 4,5 % za obdobja, zajeta s sklepom o začasnem ukrepu, temu sklepu odvzet njegov polni učinek, saj je razlog za dve različni obrestni meri, določeni v členih 86(2)(b) in 86(5) Izvedbene uredbe, podjetja spodbuditi k predložitvi bančne garancije in, obratno, kaznovati tista, ki nočejo plačati globe, ko ta zapade, ali predložiti ustrezne bančne garancije. Tožeča stranka ne bi smela biti kaznovana z naložitvijo kazenske obrestne mere, ker bančne garancije ni predložila v okoliščinah, v katerih je Splošno sodišče (i) zadržalo izvajanje globe, in (ii) ugotovilo, da tožeča stranka objektivno ni mogla predložiti bančne garancije.
4. S četrtim razlogom zatrjuje, da uporaba kazenske obrestne mere 4,5 % za obdobja, zajeta s sklepom o začasnem ukrepu, krši načelo sorazmernosti. Bilo bi nesorazmerno, če bi se tožečo stranko kaznovalo z uporabo obrestne mere, določene v členu 86(2)(b) Izvedbene uredbe, v okoliščinah, v katerih (i) globa ni izvršljiva, in (ii) je sodišče EU ugotovilo, da ne more plačati globe ali predložiti ustrezne bančne garancije.
____________1 - Popravek Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, str. 1).