Sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 23. septembra 2008 – Lafarge Cement proti Komisiji

(Zadeva T-195/07)

„Ničnostna tožba – Direktiva 2003/87/ES – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Nacionalni načrt razdelitve pravic do emisije za Poljsko za obdobje od 2008 do 2012 – Odločba Komisije, da ne bo nasprotovala pod nekaterimi pogoji – Pristojnost držav članic pri posamični razdelitvi pravic do emisije – Neobstoj neposrednega navezovanja – Nedopustnost“

1.                     Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Neposredna zadevnost – Merila (člen 230, četrti odstavek, ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, člena 9(1) in (3) ter 11(2)) (Glej točke 22, 28, 44 in 45.)

2.                     Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2003/87 – Nacionalni načrt razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov (NNR) – Postopek obvestitve o NNR (člena 175 ES in 176 ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, člena 9(3) ter 11(1) in (2)) (Glej točke od 32 do 39.)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2007) 1295 konč. z dne 26. marca 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, o katerem je Poljska za obdobje od 2008 do 2012 obvestila Komisijo skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32).

Izrek

1) Tožba se zavrže kot nedopustna.

2) Lafarge Cement S.A. nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.