SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 21. oktobra 2015(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti PETCO – Prejšnja figurativna znamka Skupnosti PETCO – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Prekinitev upravnega postopka – Pravili 20(7)(c) in 50(1) Uredbe (ES) št. 2868/95 – Tožbeni razlog, ki ne podpira tožbenih predlogov – Prepoved odločanja ultra petitum – Nedopustnost“
V zadevi T‑664/13,
Petco Animal Supplies Stores, Inc. s sedežem v San Diegu, Kalifornija (Združene države), ki jo zastopa C. Aikens, barrister,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata V. Melgar in Ó. Mondéjar Ortuño, agenta,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je
Domingo Gutiérrez Ariza, stanujoč v Málagi (Španija),
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 7. oktobra 2013 (zadeva R 347/2013‑4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Domingom Gutiérrezom Arizo in družbo Petco Animal Supplies Stores, Inc.,
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi M. E. Martins Ribeiro, predsednica, S. Gervasoni in L. Madise (poročevalec), sodnika,
sodni tajnik: I. Dragan, administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. decembra 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 11. aprila 2014,
na podlagi obravnave z dne 14. aprila 2015
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Petco Animal Supplies Stores, Inc., je 11. julija 2011 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak PETCO.
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo med drugim v razreda 31 in 35 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in so za vsak razred opisani tako:
– razred 31: „Žive živali; Živalska krmila; Slad; Živila in pijače za živali; Hrana in priboljški za pse; Hrana in priboljški za mačke; Hrana za majhne živali; Hrana za ribe; Hrana za plazilce in semena za ptice“;
– razred 35: „Storitve prodaje na drobno in storitve spletne prodajalne v zvezi s prodajo potrošnega materiala za hišne živali, igrače za hišne živali, hrane za hišne živali ter izdelkov za šport; Promocija športnih tekmovanj in/ali prireditev drugih, in sicer razvedrilo v obliki glasbenih in gledaliških prireditev, izobraževalnih, kulturnih in mestnih prireditev in razstav; Storitve prodajaln na drobno na področju potrošnega materiala za živali in hišne živali“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 2011/170 z dne 8. septembra 2011.
5 Domingo Gutiérrez Ariza je 16. novembra 2011 v skladu s členom 41 Uredbe št. 207/2009 vložil ugovor zoper registracijo znamke, prijavljene za proizvode in storitve, ki so navedeni v točki 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil na tej prejšnji rdeče-beli figurativni znamki Skupnosti:
7 Proizvodi in storitve, za katere je bila registrirana prejšnja znamka, spadajo med drugim v razreda 31 in 35 v smislu Nicejskega aranžmaja in vsak razred ustreza temu opisu:
– razred 31: „Poljedelski, vrtnarski in gozdarski izdelki in žita, ki niso vključeni v drugih razredih; Žive živali; Sveže sadje in zelenjava; Semena, naravne rastline in rože; Hrana za živali; Slad“;
– razred 35: „Oglasna dejavnost; Vodenje komercialnih poslov; Poslovna administracija; Pisarniški posli; Storitve prodaje na debelo, na drobno in preko svetovnih računalniških omrežij: hrane za živali, ptičjih semen, keksov, semen, barvil, vitaminov, zdravil, zdroba, jajc, dodatkov k prehrani, kletk, kaset, akvarijev, terarijev, prenosnih torb, skled za hranjenje, pitnikov, žimnic, otroških posteljic, gnezd, vlaken, dlak, ovratnic, povodcev, ogrodij, oblačil, oblačilnih dodatkov, ščetk, izdelkov za nego živali, drogov in knjig, pasti, substratov, silosov, lijakov za natakanje, ograd, žit in žitaric, insekticidov, akaricidov, živali, rastlin, škarij, cevi za udarjanje, orodja, inkubatorjev, predmetov in igrač“.
8 V ugovoru se je skliceval na razloga iz člena 8(1)(a) in (b) Uredbe št. 207/2009.
9 Oddelek za ugovore je 18. decembra 2012 delno ugodil ugovoru in zaradi obstoja verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke zavrnil zahtevo za registracijo prijavljene znamke v delu, v katerem se je nanašala na proizvode in storitve iz razredov 31 in 35.
10 Tožeča stranka je 15. februarja 2013 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena registracija znamke za proizvode in storitve iz razredov 31 in 35.
11 Tožeča stranka je v vlogi, s katero je obrazložila pritožbo in ki jo je pri UUNT vložila 18. aprila 2013, zahtevala tudi prekinitev postopka pred odborom za pritožbe, ker je 28. decembra 2012 pri UUNT vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti prejšnje znamke, ki je bila zabeležena pod vpisno številko 7442 C.
12 Kot sta stranki pojasnili na obravnavi, je UUNT 10. marca 2014 zavrnil zahtevo za ugotovitev ničnosti prejšnje znamke, pri UUNT pa je v času obravnave še vedno potekal postopek s pritožbo zoper to zavrnitev.
13 Četrti odbor za pritožbe pri UUNT je z odločbo z dne 7. oktobra 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razglasil za ničen del odločbe oddelka za ugovore z dne 18. decembra 2012, s katero je bila zavrnjena registracija znamke, prijavljene za „storitve prodaje na drobno in storitve spletne prodajalne v zvezi s prodajo […] izdelkov za šport“ iz razreda 35, v preostalem pa pritožbo zavrnil.
14 Odbor za pritožbe je najprej menil, da je, ker je prejšnja znamka znamka Skupnosti, upoštevno ozemlje za presojo verjetnosti zmede ozemlje Evropske unije in da zadevno javnost, ki je od povprečno do bolj pozorna, sestavljajo splošna javnost in strokovnjaki (točki 11 in 33 obrazložitve izpodbijane odločbe). Dalje je menil, da se „storitve prodaje na drobno in storitve spletne prodajalne v zvezi s prodajo […] izdelkov za šport“ iz razreda 35, na katere se nanaša prijavljena znamka, razlikujejo od proizvodov in storitev iz razredov 31 in 35, ki so zajeti s prejšnjo znamko, in da zato ugovoru zoper registracijo prijavljene znamke v zvezi s temi storitvami ni mogoče ugoditi (točke od 13 do 20 in 36 obrazložitve izpodbijane odločbe). Meni pa, kot je razvidno iz točk od 21 do 23 obrazložitve izpodbijane odločbe, da obstaja enakost med drugimi proizvodi in storitvami, na katere se nanašata nasprotujoča si znaka in spadajo v razrede 31 in 35, in zlasti med storitvami „promocija športnih tekmovanj in/ali prireditev drugih, in sicer razvedrilo v obliki glasbenih in gledaliških prireditev, izobraževalnih, kulturnih in mestnih prireditev in razstav“ iz razreda 35, na katere se nanaša prijavljena znamka, in storitvami „oglasna dejavnost“, na katere se nanaša prejšnja znamka. V točkah od 27 do 29 obrazložitve izpodbijane odločbe je odbor za pritožbe ugotovil, da je stopnja vizualne podobnosti med nasprotujočima si znakoma višja od povprečne, da sta znaka fonetično enaka in da je njuna primerjava pomensko nevtralna. V točki 35 obrazložitve izpodbijane odločbe je sklenil, da ob upoštevanju enakosti proizvodov in storitev, na katere se nanašata nasprotujoča si znaka, stopnje vizualne podobnosti teh znakov, ki je višja od povprečne, njune fonetične enakosti in običajnega razlikovalnega učinka prejšnje znamke med navedenima znakoma obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, in to kljub upoštevanju stopnje pozornosti upoštevnega potrošnika, ki je višja od povprečne.
15 Odbor za pritožbe je menil, da prekinitev pritožbenega postopka, ki poteka pred njim, ni primerna. Ugotovil je, da v skladu s pravilom 20(7)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189) v povezavi s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95 odločitev o prekinitvi pritožbenega postopka spada v njegovo diskrecijo (točki 38 in 39 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je, prvič, pojasnil, da je bila zahteva za ugotovitev ničnosti iz členov 52(1)(b) in 53(1)(a) v povezavi s členoma 8(1)(b) ter 8(4) in (5) Uredbe št. 207/2009, na kateri temelji zahteva za prekinitev postopka, vložena več kot leto dni po vložitvi ugovora in po sprejetju odločbe oddelka za ugovore in se tako zdi, da je njen namen zakasniti zaključek postopka. Drugič, odbor za pritožbe je najprej opozoril, da je treba preveriti, ali na prvi pogled obstaja verjetnost, da bi prejšnja pravica lahko bila razglašena za nično, in ali bi ta ugotovitev ničnosti vplivala na izid ugovora. Dalje je navedel, da je tožeča stranka zahtevo za ugotovitev ničnosti oprla na slabo vero imetnika prejšnje znamke in nekatere neregistrirane pravice. Na koncu je sklenil, da tožeča stranka ni predložila zadostnih objektivnih dokazov za utemeljitev prekinitve (točke od 37 do 40 obrazložitve izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
16 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo v delu, v katerem se nanaša na storitve „promocija športnih tekmovanj in/ali prireditev drugih, in sicer razvedrilo v obliki glasbenih in gledaliških prireditev, izobraževalnih, kulturnih in mestnih prireditev in razstav“, in zavrne ugovor v delu, v katerem se nanaša na te storitve;
– UUNT naloži plačilo stroškov;
– podredno, prekine postopek do končne odločitve o zahtevi za ugotovitev ničnosti z vpisno številko 7442 C.
17 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
18 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v bistvu uveljavlja dva tožbena razloga, ki se nanašata na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 in kršitev pravila 20(7)(c) Uredbe št. 2868/95 v povezavi s pravilom 50(1) navedene uredbe.
19 Ker je treba vprašanje prekinitve postopka pred odborom za pritožbe preučiti pred preizkusom obstoja verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, je treba najprej preučiti drugi tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo pravila 20(7)(c) v povezavi s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95 in nato še prvi tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (glej v tem smislu sodbo z dne 25. novembra 2014, Royalton Overseas/UUNT – S.C. Romarose Invest (KAISERHOFF), T‑556/12, EU:T:2014:985, točka 52).
Drugi tožbeni razlog: kršitev pravila 20(7)(c) v povezavi s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95
20 Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom navaja, da je odbor za pritožbe kršil pravilo 20(7)(c) v povezavi s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95. Po njenem mnenju bi moral odbor za pritožbe pritožbeni postopek prekiniti do sprejetja odločitve o zahtevi za ugotovitev ničnosti prejšnje znamke, ki je bila vložena pri UUNT. V zvezi s tem tožeča stranka natančneje navaja, da ker je odbor za pritožbe sklenil, da obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima si znakoma v zvezi s proizvodi in storitvami iz razredov 31 in 35, na katere se ta znaka nanašata, in ker se ugovor in zahteva za ugotovitev ničnosti precej prekrivata, obstaja tveganje, da bo lahko ugotovljena ničnost prejšnje znamke. Ker je prejšnja znamka edina pravica, na kateri temelji ugovor, bi ugotovitev ničnosti te znamke povzročila, da bi bil ugovor očitno brez pravne podlage.
21 Stranki sta bili na obravnavi pozvani, naj podata stališče glede nedopustnosti drugega tožbenega razloga, ker bi Splošno sodišče, če bi mu ugodilo, odločilo ultra petitum.
22 V zvezi s tem je tožeča stranka najprej navedla, da je treba drugi tožbeni razlog šteti za samostojen v razmerju do prvega, ki je bil edini razlog, ki ga je navedla v podporo svojemu predlogu za delno razveljavitev izpodbijane odločbe. Dalje je poudarila, da ni pomembno, ali doseže prekinitev postopka pred Splošnim sodiščem ali pred odborom za pritožbe, in da je treba njen predlog za prekinitev postopka pred Splošnim sodiščem razumeti tako, da je vložen primarno, in ne podredno, kot je navedla v tožbenih predlogih. Na koncu je izkazala interes za razveljavitev celotne izpodbijane odločbe.
23 UUNT je po eni strani opozoril, da predlog za razveljavitev celotne izpodbijane odločbe ni naveden v tožbenih predlogih in da je zato treba šteti, da je del izpodbijane odločbe, ki ni bil izpodbijan v okviru prvega tožbenega razloga, postal dokončen v zvezi s tožečo stranko. Po drugi strani je priznal, da bi drugi tožbeni razlog, če bi ga morali šteti za dopustnega in če bi mu bilo ugodeno, pripeljal do razveljavitve celotne izpodbijane odločbe.
24 V skladu s členom 21 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, istega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, in členom 44 Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 mora začetna vloga med drugim obsegati predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Tožbeni predlogi morajo biti navedeni natančno in nedvoumno, sicer bi Splošno sodišče lahko odločilo infra ali ultra petitum in bi lahko bile kršene pravice tožene stranke (sklep z dne 13. aprila 2011, Planet/Komisija, T‑320/09, ZOdl., EU:T:2011:172, točka 22). Ker namreč sodišče Unije, ki mu je predložena ničnostna oziroma razveljavitvena tožba, ne sme odločiti ultra petitum, razglasitev ničnosti oziroma razveljavitev ne sme prekoračiti tistega, kar zahteva tožeča stranka (glej sklep z dne 24. maja 2011, Government of Gibraltar/Komisija, T‑176/09, EU:T:2011:239, točka 44 in navedena sodna praksa).
25 Zato je mogoče upoštevati le tiste predloge, ki so bili predstavljeni v začetni vlogi, utemeljenost tožbe pa je treba preučiti le glede na predloge, vsebovane v začetni vlogi. Člen 48(2) Poslovnika z dne 2. maja 1991 dovoljuje navajanje novih razlogov med postopkom, če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Iz sodne prakse izhaja, da ta pogoj ureja a fortiori vsako spremembo predlogov in da je ob pomanjkanju pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med pisnim postopkom, mogoče upoštevati le predloge, navedene v tožbi (glej sodbo z dne 26. oktobra 2010, Nemčija/Komisija, T‑236/07, ZOdl., EU:T:2010:451, točki 27 in 28 ter navedena sodna praksa).
26 Tudi če bi v obravnavani zadevi tožeča stranka želela na obravnavi prilagoditi tožbene predloge in tako predlagati razveljavitev celotne izpodbijane odločbe, take spremembe ne bi bilo mogoče dovoliti, če upoštevamo, da ni novih pravnih in dejanskih okoliščin, ki bi se pojavile med pisnim postopkom.
27 Zato je treba, prvič, ugotoviti, da se delna razveljavitev izpodbijane odločbe skuša doseči le s predlogi za razveljavitev, ki so navedeni v tožbi, ti predlogi pa so utemeljeni s prvim tožbenim razlogom, kot je to razvidno iz njihove formulacije.
28 Drugič, kot je razvidno iz točke 6 obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil pri odboru za pritožbe vložen predlog za prekinitev „pritožbenega postopka“, to pomeni vsa oporekanja tožeče stranke zoper odločbo oddelka za ugovore. Odbor za pritožbe je v točkah od 37 do 40 obrazložitve izpodbijane odločbe ta predlog v celoti zavrnil.
29 Če pa bi odbor za pritožbe, kot to tožeča stranka zatrjuje v okviru drugega tožbenega razloga, storil očitno napako pri presoji s tem, da je zavrnil prekinitev pritožbenega postopka, ki poteka pred njim, bi njegova celotna presoja glede utemeljenosti pritožbe, navedena v točkah od 9 do 36 obrazložitve izpodbijane odločbe, nujno postala vprašljiva. Odbor namreč ne bi mogel preučiti pritožbe in tožeči stranki v zvezi s „storitv[ami] prodaje na drobno in storitve spletne prodajalne v zvezi s prodajo […] izdelkov za šport“ iz razreda 35 v točki 36 obrazložitve izpodbijane odločbe delno ugoditi, če bi prekinil pritožbeni postopek, kot mu je predlagala tožeča stranka. Poleg tega bi moral odbor za pritožbe, če bi bila odločba o zavrnitvi prekinitve razglašena za nično in če bi mu bila zadeva ponovno predložena, prekiniti pritožbeni postopek in po končani prekinitvi izpeljati posledice postopka za ugotovitev ničnosti prejšnje znamke na podlagi analize utemeljenosti vseh argumentov, ki jih je tožeča stranka uveljavljala zoper odločbo oddelka za ugovore.
30 Iz tega sledi, da odločba o zavrnitvi prekinitve ni ločena od drugih razlogov izpodbijane odločbe, s katerimi je odbor za pritožbe odločil o utemeljenosti pritožbe. Posledično bi Splošno sodišče, če bi ugodilo drugemu tožbenemu razlogu v zvezi z nezakonitostjo zavrnitve prekinitve, moralo razveljaviti celotno izpodbijano odločbo in zato, če bi mu bili predloženi le predlogi za delno razveljavitev, odločiti ultra petitum. Zato je treba drugi tožbeni razlog zavreči kot nedopusten.
31 Zaradi popolnosti je treba ob domnevi, da bi bil drugi tožbeni razlog dopusten, po eni strani spomniti, da ima odbor za pritožbe široko diskrecijsko pravico pri odločanju o prekinitvi postopka. V pravilu 20(7)(c) Uredbe št. 2868/95, ki se uporablja za postopke pred odborom za pritožbe v skladu s pravilom 50(1) navedene uredbe, je ta široka diskrecijska pravica opisana z določbo, da lahko UUNT prekine postopek z ugovorom, če je taka prekinitev zaradi okoliščin primerna. Odbor za pritožbe ima tako še vedno možnost prekiniti postopek, to možnost pa uporabi le, kadar meni, da je upravičena. Postopek pred odborom za pritožbe se torej ne prekine samodejno na podlagi predloga za prekinitev, ki ga poda stranka pred navedenim odborom (sodba z dne 16. maja 2011, Atlas Transport/UUNT – Atlas Air (ATLAS), T‑145/08, ZOdl., EU:T:2011:213, točka 69, in zgoraj v točki 19 navedena sodba KAISERHOFF, EU:T:2014:985, točka 30; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 16. septembra 2004, Metro-Goldwyn-Mayer Lion/UUNT – Moser Grupo Media (Moser Grupo Media), T‑342/02, ZOdl., EU:T:2004:268, točka 46).
32 Po drugi strani je treba poudariti, da dejstvo, da ima odbor za pritožbe široko diskrecijsko pravico, da prekine postopek, ki poteka pred njim, ne pomeni, da je sodišču Unije v okviru njegovega nadzora ni treba presojati. Vendar je zaradi tega dejstva navedeni vsebinski nadzor omejen na nadzor nad tem, ali je podana očitna napaka pri presoji ali zloraba pooblastil (zgoraj v točki 31 navedena sodba ATLAS, EU:T:2011:213, točka 70, in zgoraj v točki 19 navedena sodba KAISERHOFF, EU:T:2014:985, točka 31).
33 V zvezi s tem je iz sodne prakse razvidno, da mora odbor za pritožbe pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice glede prekinitve postopka upoštevati splošna načela, ki urejajo pravičen postopek v okviru Unije, ki temelji na pravu. Zato mora pri navedenem izvrševanju upoštevati ne le interes stranke, katere znamka Skupnosti se izpodbija, ampak tudi interes drugih strank. Odločitev, ali se postopek prekine ali ne, mora biti rezultat tehtanja zadevnih interesov (zgoraj v točki 31 navedena sodba ATLAS, EU:T:2011:213, točka 76, in zgoraj v točki 19 navedena sodba KAISERHOFF, EU:T:2014:985, točka 33).
34 Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru, kot je razvidno iz točke 39 obrazložitve izpodbijane odločbe in čemur tožeča stranka ni oporekala, med drugim opravil prima facie analizo o možnostih uspeha zahteve za ugotovitev ničnosti. Taka analiza, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da so te možnosti nizke, spada v okvir široke diskrecijske pravice, priznane odboru za pritožbo, na kar je opozorjeno v točki 31 zgoraj, in je utemeljena s ciljem, da se izogne uporabi instituta prekinitve za zavlačevanje.
35 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da kadar se možnosti uspeha zahteve za ugotovitev ničnosti na prvi pogled štejejo za nizke, kar mora preveriti odbor za pritožbe, se tehtanje interesov strank nujno konča v korist legitimnega interesa nasprotne stranke, da se brez zavlačevanja odloči o ugovoru.
36 Iz tega sledi, da v obravnavani zadevi ni bila dokazana nobena očitna napaka pri presoji glede odločbe odbora za pritožbe, da se pritožbeni postopek, ki poteka pred njim, ne prekine. Tudi če bi bil drugi tožbeni razlog dopusten, bi ga bilo treba zavrniti kot neutemeljenega.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009
37 Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom zatrjuje, da se storitve „promocija športnih tekmovanj in/ali prireditev drugih, in sicer razvedrilo v obliki glasbenih in gledaliških prireditev, izobraževalnih, kulturnih in mestnih prireditev in razstav“, na katere se nanaša prijavljena znamka, razlikujejo od storitev „oglasna dejavnost“, na katere se nanaša prejšnja znamka. Nasprotujoča si znaka naj bi se vizualno razlikovala, saj naj prijavljena znamka ne bi vsebovala nobenega figurativnega elementa in besedilo, ki jo sestavlja, naj ne bi bilo stilizirano, medtem ko naj bi bila prejšnja znamka figurativna rdeče-bela znamka s stiliziranim besedilom. Nazadnje, tožeča stranka meni, da je treba ob upoštevanju razlik med zadevnimi storitvami, razlik med nasprotujočima si znakoma in visoke stopnje pozornosti upoštevnega potrošnika zavrniti ugovor zoper registracijo njene znamke v zvezi z zgoraj navedenimi storitvami.
38 V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke blagovna znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih blagovni znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja blagovna znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko.
39 V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni verjetnost zmede verjetnost, da bi javnost lahko menila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali morebiti iz ekonomsko povezanih podjetij (sodbi z dne 10. septembra 2008, Boston Scientific/UUNT – Terumo (CAPIO), T‑325/06, EU:T:2008:338, točka 70, in z dne 31. januarja 2012, Cervecería Modelo/UUNT – Plataforma Continental (LA VICTORIA DE MEXICO), T‑205/10, EU:T:2012:36, točka 23; po analogiji glej tudi sodbo z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, Recueil, EU:C:1998:442, točka 29).
40 Poleg tega je treba verjetnost zmede v javnosti presojati celovito, ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov posameznega primera (zgoraj v točki 39 navedena sodba CAPIO, EU:T:2008:338, točka 71; po analogiji glej tudi sodbo z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, Recueil, EU:C:1997:528, točka 22, in zgoraj v točki 39 navedeno sodbo Canon, EU:C:1998:442, točka 16).
41 Ta celovita presoja zajema določeno medsebojno odvisnost upoštevanih dejavnikov, zlasti podobnost znamk in podobnost označenih proizvodov ali storitev. Tako je nizko stopnjo podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami mogoče izravnati z visoko stopnjo podobnosti med znamkama in obratno (sodbi z dne 13. septembra 2007, Il Ponte Finanziaria/UUNT, C‑234/06 P, ZOdl., EU:C:2007:514, točka 48, in z dne 23. oktobra 2002, Matratzen Concord/UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, EU:T:2002:261, točka 25; po analogiji glej tudi zgoraj v točki 39 navedeno sodbo Canon, EU:C:1998:442, točka 17).
42 Dalje, celovita presoja verjetnosti zmede mora, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti dajejo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Iz besedila člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, v skladu s katerim „obstaja verjetnost zmede v javnosti“, namreč izhaja, da ima pri celoviti presoji verjetnosti zmede odločilno vlogo to, kako povprečen potrošnik zadevne vrste proizvodov ali storitev zaznava znamke. Povprečni potrošnik pa navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (sodba z dne 18. septembra 2012, Scandic Distilleries/UUNT – Bürgerbräu, Röhm & Söhne (BÜRGER), T‑460/11, EU:T:2012:432, točka 27; po analogiji glej tudi zgoraj v točki 40 navedeno sodbo SABEL, EU:C:1997:528, točka 23).
43 V skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).
44 Ob upoštevanju teh preudarkov je treba preučiti presojo odbora za pritožbe glede verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma.
45 Najprej je treba potrditi ugotovitev odbora za pritožbe iz točke 11 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki je tožeča stranka tudi ni prerekala in v skladu s katero je, ker je prejšnja znamka znamka Skupnosti, upoštevno ozemlje, glede na katerega se presoja obstoj verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma, ozemlje Unije.
Upoštevna javnost
46 Spomniti je treba, da upoštevno javnost sestavljajo osebe, ki bodo verjetno uporabljale storitve, ki jih zajema prejšnja znamka, in storitve, ki jih zajema prijavljena znamka (glej v tem smislu sodbi z dne 1. julija 2008, Apple Computer/UUNT – TKS-Teknosoft (QUARTZ), T‑328/05, EU:T:2008:238, točka 23, in z dne 30. septembra 2010, PVS/UUNT – MeDiTA Medizinische Kurierdienst (medidata), T‑270/09, EU:T:2010:419, točka 28). V skladu z ustaljeno sodno prakso se tudi šteje, da je pozornost strokovnjakov visoka (sodba z dne 15. oktobra 2008, Air Products and Chemicals/UUNT – Messer Group (Ferromix, Inomix in Alumix), od T‑305/06 do T‑307/06, EU:T:2008:444, točka 34).
47 Kot sta pojasnila tožeča stranka in UUNT in kot je razvidno iz izpodbijane odločbe (točke 11, 33 in 35 obrazložitve), je v obravnavni zadevi treba šteti, da glede storitev, na katere se nanašata nasprotujoča si znaka, upoštevno javnost sestavljajo strokovnjaki z visoko pozornostjo.
Primerjava storitev
48 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri presoji podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnos med njimi. Ti dejavniki vključujejo zlasti njihove lastnosti, namen in uporabo ter tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče si proizvode. Upoštevati je mogoče tudi druge dejavnike, kot so distribucijski kanali zadevnih proizvodov (glej sodbo z dne 11. julija 2007, El Corte Inglés/UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, ZOdl., EU:T:2007:219, točka 37 in navedena sodna praksa).
49 Tožeča stranka med drugim navaja, da promocija športnih tekmovanj ne more biti storitev, povezana z oglaševalsko agencijo, zato ne more spadati med storitve oglaševanja, ki jih ponuja in ki so zajete s prejšnjo znamko.
50 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je pravilna ugotovitev odbora za pritožbe, da je cilj storitev oglaševanja pomagati tretjim pri prodaji njihovih proizvodov in storitev in zagotavljati pospeševanje njihovega lansiranja na trg ter njihove prodaje in da se z navedenimi storitvami želi okrepiti položaj stranke na trgu, da si z oglaševanjem pridobi konkurenčno prednost. Dalje je v točki 23 obrazložitve izpodbijane odločbe utemeljeno ugotovil, da storitve „promocija športnih tekmovanj in/ali prireditev drugih“, ki v glavnem vsebujejo upravljanje oglaševanja navedenih dogodkov, običajno izvajajo oglaševalske agencije in spadajo v širok pojem oglaševanja.
51 Ob upoštevanju navedenega je treba priznati, da obstaja enakost med zadevnimi storitvami, na katere se nanašata nasprotujoča si znaka.
Primerjava znakov
52 Primerjavo je treba opraviti s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v določenih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov. Vendar je mogoče presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti. Tako bi bilo lahko zlasti takrat, kadar ta sestavni del lahko sam prevlada v predstavitvi te znamke, ki jo ima upoštevna javnost v spominu, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi (glej sodbo z dne 12. novembra 2008, Shaker/UUNT – Limiñana y Botella (Limoncello della Costiera Amalfitana shaker), T‑7/04, ZOdl., EU:T:2008:481, točka 40 in navedena sodna praksa, in zgoraj v točki 39 navedena sodba LA VICTORIA DE MEXICO, EU:T:2012:36, točka 37).
53 V skladu s sodno prakso je treba pri presoji prevladujoče narave ene ali več sestavin sestavljene znamke še posebej upoštevati značilnosti, lastne posamezni sestavini, tako da se primerjajo med seboj. Ob tem se lahko dodatno upošteva tudi položaj različnih sestavnih delov v obliki sestavljene znamke (zgoraj v točki 41 navedena sodba MATRATZEN, EU:T:2002:261, točka 35). Nazadnje je treba, kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, prve načeloma obravnavati kot bolj razlikovalne od drugih, saj se bo povprečni potrošnik lažje skliceval na zadevne proizvode z navajanjem njihovega imena kot z opisovanjem figurativnega elementa znamke (zgoraj v točki 39 navedena sodba LA VICTORIA DE MEXICO, EU:T:2012:36, točka 38; v tem smislu glej tudi sodbo z dne 18. februarja 2004, Koubi/UUNT – Flabesa (CONFORFLEX), T‑10/03, Recueil, EU:T:2004:46, točka 45).
54 Prvič, glede vizualne podobnosti je treba navesti, da sta znaka, ki se ju primerja, na eni strani prijavljena znamka, ki je besedna znamka, sestavljena iz enega samega izraza „petco“, in na drugi strani prejšnja znamka, ki je figurativna znamka, sestavljena iz besednega elementa „petco“, ki je napisan s stiliziranimi belimi črkami v rdečem ovalu in ki je pod črko „t“ iz „petco“ sestavljen iz rdečega kroga, v katerem je dvakrat z manjšimi belimi črkami zapisana beseda „petco“, tako da se vodoravno zapisana beseda prekriža z navpično zapisano besedo na višini črke „t“.
55 Nasprotujoča si znaka imata torej skupen besedni element „petco“.
56 Po navedbah tožeče stranke se nasprotujoča si znaka vizualno razlikujeta, ker prijavljena znamka ne vsebuje ne rdeče in ne bele barve, ne stiliziranega besedila prejšnje znamke.
57 Vendar, kot je v bistvu pravilno poudaril UUNT, je treba ugotoviti, da je zaradi velikosti besednega elementa „petco“, kontrasta med belimi črkami, ki jo sestavljajo, in rdečim ovalom, v katerega je vpisan, ter sekundarnostjo drugih figurativnih elementov izraz „petco“ prevladujoči in razlikovalni element prejšnje znamke, medtem ko je treba druge figurativne elemente šteti za okrasne, še zlasti zaradi upodobitve prejšnje znamke, ki je zelo podobna upodobitvi nalepke.
58 V teh okoliščinah je odbor za pritožbe lahko menil, ne da bi pri tem storil napako, da je vizualna podobnost nasprotujočih si znakov višja od povprečne, ker imata skupni besedni element „petco“ in ker edino razliko pomenijo figurativni elementi prejšnje znamke, ki pa naj bi se v obravnavani zadevi zaznavali predvsem kot okrasni elementi (točka 27 obrazložitve izpodbijane odločbe). Odbor je namreč pravilno pojasnil, da iz sodne prakse izhaja, da v skladu s sodno prakso, kadar znaka vsebujeta tako besedne kot figurativne elemente, besedni element po navadi naredi močnejši vtis na potrošnika kot figurativni element (zgoraj v točki 53 navedena sodba CONFORFLEX, EU:T:2004:46, točka 45, in zgoraj v točki 39 navedena sodba LA VICTORIA DE MEXICO, EU:T:2012:36, točka 38) in da to zlasti velja za prejšnjo znamko, ki se obravnava v tem primeru.
59 Drugič, ni sporno, da sta nasprotujoča si znaka fonetično enaka glede na to, da se figurativni elementi prejšnje znamke ne izgovorijo.
60 Tretjič, glede pomenske podobnosti je odbor za pritožbe v točki 29 obrazložitve izpodbijane odločbe menil – ne da bi pri tem storil napako in čemur tožeča stranka ni oporekala – da nasprotujoča si znaka nista imela nobenega pomena na upoštevnem ozemlju in je na podlagi tega utemeljeno sklenil, da primerjava s pomenskega vidika v obravnavani zadevi zato ni pomembna.
61 V zvezi s tem je vendarle treba pripomniti, da povprečni potrošnik sicer znamko običajno dojema kot celoto in ne preučuje različnih elementov, vendar velja tudi, da bo potrošnik, ko bo videl besedni znak, tega razstavil na besedne elemente, ki ga spominjajo na konkretni pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2008, Citigroup/UUNT – Link Interchange Network (WORLDLINK), T‑325/04, EU:T:2008:51, točka 80 in navedena sodna praksa).
62 Zato bo lahko, kot je pravilno navedel UUNT, del angleško govoreče javnosti besedni element „petco“ zaznal kot izmišljeno besedo, ki se navezuje na angleško besedo „pet“, ki pomeni „hišno žival“, in to tako za prejšnjo kot za prijavljeno znamko.
Verjetnost zmede
63 Za celovito presojo verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma je treba spomniti, da je treba v skladu s sodno prakso v vsakem posameznem primeru zlasti na podlagi analize elementov znaka in njihove teže za zaznavanje zadevne javnosti določiti celoten vtis, ki ga ustvarja znak, katerega registracija se zahteva, na navedeno javnost, in nato ob upoštevanju tega celotnega vtisa in vseh upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve presoditi verjetnost zmede (sodba z dne 8. maja 2014, Bimbo/UUNT, C‑591/12 P, ZOdl., EU:C:2014:305, točka 34) in uporabiti tudi načelo medsebojne odvisnosti upoštevnih dejavnikov, kot je navedeno v točki 41 zgoraj.
64 V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe, upoštevajoč visoko stopnjo vizualne podobnosti nasprotujočih si znakov, njuno fonetično enakost, običajni razlikovalni značaj prejšnje znamke in enakost zadevnih storitev, na katere se nanašata navedena znaka, v točki 35 obrazložitve izpodbijane odločbe pravilno sklenil, da obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 med prejšnjo in prijavljeno znamko in to tudi, če je pozornost upoštevne javnosti višja od povprečja.
65 Zato je treba prvi tožbeni razlog tožeče stranke zavrniti kot neutemeljen.
66 Glede na vse navedene preudarke je treba skleniti – ne da bi bilo treba odločiti, ali je treba predlog tožeče stranke za prekinitev postopka pred Splošnim sodiščem, kakor je oblikovan v tožbi, razlagati kot samostojni tožbeni predlog ali kot predlog za prekinitev na podlagi Poslovnika – da tega postopka ni treba prekiniti.
67 Zato je treba tožbo v celoti zavrniti, ne da bi se bilo treba izreči o dopustnosti predloga tožeče stranke, naj Splošno sodišče zavrne ugovor (glej v tem smislu sodbi z dne 21. januarja 2015, Copernicus-Trademarks/UUNT – Blue Coat Systems (BLUECO), T‑685/13, EU:T:2015:38, točka 57, in z dne 4. februarja 2015, KSR/UUNT – Lampenwelt (Moon), T‑374/13, EU:T:2015:69, točka 55).
Stroški
68 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
69 Ker tožeča stranka ni uspela, nosi svoje stroške in se ji v skladu s predlogom UUNT naloži plačilo stroškov UUNT.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Petco Animal Supplies Stores, Inc. se naloži plačilo stroškov.
Martins Ribeiro | Gervasoni | Madise |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 21. oktobra 2015.
Podpisi