Language of document : ECLI:EU:C:2022:29

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

JEANA RICHARDA DE LA TOURA,

predstavljeni 13. januarja 2022(1)

Zadeva C587/20

Ligebehandlingsnævnet kot zastopnik osebe A

proti

HK/Danmark,

HK/Privat,

ob udeležbi

Fagbevægelsens Hovedorganisation

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret (pritožbeno sodišče za vzhodno regijo, Danska))

„Predhodno odločanje – Socialna politika – Direktiva 2000/78/ES – Načelo enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu – Prepoved diskriminacije zaradi starosti – Člen 3(1)(a) in (d) – Področje uporabe – Mesto izvoljenega predsednika organizacije delavcev – Statut te organizacije, ki določa, da so za predsednika lahko izvoljeni samo člani, ki na dan izvolitve niso dopolnili 60 oziroma 61 let“






I.      Uvod

1.        Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1)(a) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2).

2.        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Ligebehandlingsnævnet (komisija za enako obravnavanje, Danska), ki zastopa osebo A, ter konfederacijo HK/Danmark, ki je sindikat delavcev, in federacijo HK/Privat zaradi določbe statuta te federacije, v skladu s katero oseba A zaradi starosti, ki bi jo dopolnila na dan volitev, ni mogla kandidirati za njeno predsednico.

3.        Predložitveno sodišče sprašuje Sodišče, ali se lahko Direktiva 2000/78 uporablja za tak položaj. V teh sklepnih predlogih bom zagovarjal trditev, da je treba člen 3(1)(a) in (d) te direktive razlagati tako, da starostna omejitev za kandidata za mesto predsednika organizacije delavcev, določena s statutom te organizacije, spada na področje uporabe navedene direktive.

II.    Pravni okvir

A.      Direktiva 2000/78

4.        Člen 3 Direktive 2000/78 z naslovom „Področje uporabe“ v odstavku 1 določa:

„V mejah pristojnosti, ki so prenesene na [Evropsko unijo], se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:

(a)      pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo, vključno z izbirnimi merili in pogoji za sprejem v službo, ne glede na to, za katero vejo dejavnosti ali hierarhično mesto gre, vključno z napredovanjem;

[…]

(d)      članstvo in sodelovanje v organizaciji delavcev ali delodajalcev ali v kakšni drugi organizaciji, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih daje taka organizacija.“

B.      Dansko pravo

5.        Lov nr. 459 om forbud mod forskelsbehandling på arbejdsmarkedet m.v. (zakon št. 459 o prepovedi diskriminacije na trgu dela idr.) z dne 12. junija 1996 je bil spremenjen z zakonoma št. 253 z dne 7. aprila 2004 in št. 1417 z dne 22. decembra 2004 o prenosu Direktive 2000/78.

6.        Člen 1(1) tega zakona v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:

„V tem zakonu diskriminacija pomeni kakršno koli neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi […] starosti […].“

7.        Člen 2(1) navedenega zakona določa:

„Delodajalec ne sme diskriminirati pri zaposlovanju, odpovedih pogodb o zaposlitvi, premestitvah, napredovanju ali pri določanju pogojev plačila ali dela.“

8.        Člen 3(3) in (4) tega zakona določa:

„3.      Prepoved vsakršne diskriminacije velja tudi za vsakogar, ki določa pravila in odloča o dostopu do samozaposlitve.

4.      Prepoved vsakršne diskriminacije velja tudi za vsakogar, ki odloča o pogojih za članstvo in sodelovanje v organizaciji delavcev ali delodajalcev, vključno z ugodnostmi, ki jih taka organizacija daje.“

III. Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

9.        Iz predložitvene odločbe izhaja, da se je oseba A, rojena leta 1948, leta 1978 zaposlila kot sindikalna funkcionarka v lokalni enoti organizacije delavcev HK. Leta 1980 je bila premeščena v nacionalno konfederacijo. Na kongresu federacije HK/Service (ki je postala federacija HK/Privat) je bila oseba A leta 1992 izvoljena za podpredsednico, leta 1993 pa za predsednico. Nato je bila vsaka štiri leta ponovno izvoljena in je funkcijo predsednice te federacije opravljala do 8. novembra 2011, ko je bila stara 63 let in je presegla starostno omejitev, določeno v členu 9 statuta navedene federacije, za kandidiranje na volitvah istega leta. Ta člen namreč v odstavku 1 določa, da so na mesto predsednika lahko izvoljeni samo člani, ki na dan volitev niso dopolnili 60 let, pri čemer se za člane, ponovno izvoljene po kongresu leta 2005, ta starostna omejitev podaljša na 61 let.

10.      Komisija za enako obravnavanje, pri kateri je oseba A vložila pritožbo, je z odločbo z dne 22. junija 2016 odločila, da je bilo to, da oseba A zaradi svoje starosti na kongresu leta 2011 ni smela kandidirati na volitvah za predsednika federacije HK/Privat, v nasprotju z zakonom o prepovedi diskriminacije na trgu dela idr. ter da morata konfederacija HK/Danmark in federacija HK/Privat osebi A plačati odškodnino v znesku 25.000 danskih kron (DKK) (približno 3460 EUR)(3) skupaj z obrestmi.

11.      Ta odločba ni bila izvršena, zato je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari(4) pri Københavns Byret (občinsko sodišče v Københavnu, Danska) vložila tožbo zoper konfederacijo HK/Danmark in federacijo HK/Privat. Ker se je ta tožba nanašala na načelna vprašanja, je bila prenesena na Østre Landsret (pritožbeno sodišče za vzhodno regijo, Danska).

12.      Predložitveno sodišče meni, da je rešitev spora, o katerem odloča, odvisna od tega, ali oseba A kot izvoljena predsednica federacije HK/Privat in članica njenega političnega osebja spada na področje uporabe Direktive 2000/78, kajti če je tako, ni sporno, da bi na podlagi te direktive člen 9 statuta te federacije pomenil neposredno diskriminacijo te osebe na podlagi njene starosti.

13.      V zvezi s tem to sodišče navaja, da so bile naloge, ki jih je oseba A opravljala kot predsednica federacije HK/Privat, zagotavljanje splošnega vodenja te federacije, določanje političnega delovanja te federacije v njenih poklicnih panogah, sklepanje in podaljševanje kolektivnih pogodb ter zagotavljanje njihovega spoštovanja. Poleg tega je morala izvajati odločitve kongresa in vodstva navedene federacije ter odločitve vodstva konfederacije HK/Danmark, katerega članica je tudi bila.

14.      V zvezi s pogoji zaposlitve osebe A navedeno sodišče navaja, da je bila oseba A v skladu s „pogodbo izvoljenega predstavnika ali predstavnice“ z dne 27. oktobra 2009, ki jo je podpisala, v federaciji HK/Privat zaposlena s polnim delovnim časom in ni opravljala nobene druge dejavnosti. Prejemala je mesečno plačilo v znesku 69.548,93 DKK (približno 9350 EUR)(5), ki ustreza posebnemu državnemu plačnemu razredu. Ni spadala pod lov om retsforholdet mellem arbejdsgivere og funktionærer (zakon o pravnih razmerjih med delodajalci in zaposlenimi)(6), ker je šlo za naloge politične narave. Zanjo prav tako ni veljala kolektivna pogodba, temveč statut federacije HK. Nasprotno pa se je za osebo A uporabljal lov om ferie (zakon o plačanih dopustih)(7) in je zanjo veljala obveznost zaupnosti.

15.      Poleg tega predložitveno sodišče poudarja, da oseba A kot izvoljena predsednica federacije ni imela statusa zaposlene osebe, temveč položaj zaupanja, ker je bila odgovorna kongresu federacije HK/Privat, ki jo je izvolil. Vendar so njene naloge predsednice vključevale nekatere značilne elemente dela na splošno.

16.      To sodišče meni, da Sodišče ni natančno opredelilo pojmov „zaposlitev“, „samozaposlitev“ in „delo“, navedenih v členu 3(1)(a) Direktive 2000/78, ter se ni izreklo o tem, ali izvoljeni predstavniki organizacije delavcev, ki so člani njenega političnega osebja, spadajo na področje uporabe te direktive.

17.      V teh okoliščinah je Østre Landsret (pritožbeno sodišče za vzhodno regijo) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 3(1)(a) Direktive [2000/78] razlagati tako, da v okoliščinah spora o glavni stvari oseba, ki je izvoljena v predsedstvo federacije organizacije delavcev in članica njenega političnega osebja, spada na področje uporabe [te d]irektive?“

18.      Pisna stališča so predložile tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, konfederacija HK/Danmark in federacija HK/Privat, Fagbevægelsens Hovedorganisation (konfederacija sindikatov, Danska, v nadaljevanju: konfederacija FH), grška vlada ter Evropska komisija. Te stranke so ustna stališča predstavile na obravnavi 20. oktobra 2021.

IV.    Analiza

19.      Uvodoma je treba navesti, da predložitveno sodišče s svojim vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče sprašuje samo to, ali starostni pogoj, določen za kandidata za mesto predsednika organizacije delavcev, spada na stvarno področje uporabe Direktive 2000/78. Nasprotno pa to sodišče Sodišča ne sprašuje o obstoju različnega obravnavanja zaradi starosti in njegovi morebitni upravičenosti. Zato v teh sklepnih predlogih teh vidikov ne bom preučil.

20.      Navedeno sodišče poziva Sodišče, naj pojasni področje uporabe Direktive 2000/78 v zvezi z določbo statuta organizacije delavcev, v skladu s katero je za izvolitev na mesto predsednika te organizacije določen pogoj, da kandidat za to mesto ni dopolnil 60 ali 61 let.

21.      Šteti je treba, da predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo“ iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 razlagati tako, da je s tem pojmom zajeta starostna omejitev za kandidata za mesto predsednika organizacije delavcev, določena v statutu te organizacije.

22.      Tako kot grška vlada menim, da bi bilo treba vprašanje predložitvenega sodišča, da bi mu dali koristen in popoln odgovor, razumeti tako, da se nanaša tudi na člen 3(1)(d) te direktive.

23.      Zato bom vprašanje, ki ga je postavilo to sodišče, obravnaval z vidika člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 in zatem z vidika člena 3(1)(d) te direktive. Na koncu bom pojasnil združljivost predlagane razlage s svobodo združevanja.

A.      Področje uporabe Direktive 2000/78, kot je navedeno v členu 3(1)(a)

24.      V skladu z naslovom Direktive 2000/78 se ta nanaša na zaposlovanje in delo. Države članice in socialni partnerji morajo ob sprejemanju ukrepov, ki spadajo na področje uporabe te direktive, s katero se glede zaposlovanja in dela uresničuje načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, ki je zdaj določeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(8), to direktivo spoštovati.(9)

25.      Iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 izhaja, da se ta direktiva uporablja „za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva […] pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo, vključno z izbirnimi merili in pogoji za sprejem v službo, ne glede na to, za katero vejo dejavnosti ali hierarhično mesto gre, vključno z napredovanjem“.

26.      Kot je Sodišče že navedlo, Direktiva 2000/78 za opredelitev pojma „pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo“ ne napotuje na pravo držav članic. Iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in iz načela enakosti pa izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki se za opredelitev smisla in obsega ne sklicuje posebej na pravo držav članic, načeloma v celotni Uniji razlagati avtonomno in enotno.(10)

27.      Poleg tega v Direktivi 2000/78 ni opredelitve izraza „pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo“, zato ga je treba razlagati v skladu z njegovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporablja, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je.(11)

28.      V zvezi s tem je Sodišče poudarilo, da se besedilo „pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev […] ali delo“ v vsakdanjem jeziku nanaša na okoliščine ali dejstva, katerih obstoj je treba obvezno določiti, da bi oseba lahko dobila določeno zaposlitev ali delo.(12)

29.      Sodišče je tudi navedlo, da iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 izhaja, da se ta uporablja „za osebo, ki se želi zaposliti, tudi kar zadeva izbirna merila in pogoje za to zaposlitev“.(13) Vendar pa si mora oseba, da se lahko sklicuje na varstvo, ki ga zagotavlja ta direktiva, v resnici želeti pridobiti zaposlitev, za katero formalno kandidira.(14)

30.      Na področje uporabe Direktive 2000/78 v skladu z njenim členom 3(1)(a) spadata na primer ureditev, s katero je zaposlovanje gasilcev omejeno na osebe, mlajše od 30 let,(15) in ureditev, s katero je določena zgornja starostna meja za opravljanje dejavnosti zobozdravnika koncesionarja v okviru zakonskega sistema zdravstvenega zavarovanja.(16)

31.      Ob upoštevanju te sodne prakse Sodišča menim, da je – ker je nujno treba upoštevati starostno omejitev, določeno s statutom federacije HK/Privat, da oseba lahko pridobi mesto predsednika te organizacije delavcev – tako pravilo del „pogojev, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo“ v smislu člena 3(1)(a) Direktive 2000/78.

32.      V podporo temu stališču naj navedem, da samo besedilo te določbe izraža voljo zakonodajalca Unije, da področje uporabe te direktive opredeli zelo široko. Ta zakonodajalec je namreč z naštevanjem izrazov „zaposlitev“, „samozaposlitev“ in „delo“(17) po mojem mnenju želel zajeti vsa pravila, ki določajo pogoje za dostop do katere koli poklicne dejavnosti, ne glede na njeno naravo in značilnosti. Navedena direktiva se tako uporablja za delovna razmerja v javnem in zasebnem sektorju,(18) ne glede na naravo in podrobno ureditev teh razmerij. V zvezi s tem ugotavljam, da v skladu s pojasnilom v zvezi s členom 3 v obrazložitvi predloga direktive Sveta o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(19) „[n]ačelo enakega obravnavanja v zvezi z dostopom do zaposlitve ali samozaposlitve (točka a) zajema odpravo vsakršne diskriminacije, ki izhaja iz katere koli določbe, ki preprečuje dostop posameznikov do vseh oblik zaposlitve in dela“(20).

33.      Ugotoviti je treba, da izvolitev na mesto predsednika organizacije delavcev, kot je federacija HK/Privat, pomeni opravljanje poklicne dejavnosti. Po mojem mnenju ni nobenega dvoma, da je oseba A, če se sklicujemo na pomen pojma „zaposlitev“ v običajnem jeziku, s kandidiranjem na volitvah v organizaciji delavcev želela dobiti zaposlitev, za katero je v obravnavanem primeru značilno opravljanje nalog vodenja federacije HK/Privat s polnim delovnim časom in mesečnim plačilom.(21)

34.      Menim, da je jasno, da sočasna uporaba pojmov „zaposlitev“, „samozaposlitev“ in „delo“ v členu 3(1)(a) Direktive 2000/78 kaže, da zakonodajalec Unije področja uporabe te direktive nikakor ni nameraval omejiti na zaposlitve, katerih imetniki imajo status „delavca“ v smislu člena 45 PDEU in številnih pravil sekundarnega prava Unije, katerih namen je ščititi delavce kot šibkejše stranke delovnega razmerja. V tem okviru pojem „delavec“ običajno pomeni osebo, ki v določenem času v korist druge osebe in pod njenim vodstvom opravi storitve, za katere prejme plačilo.(22)

35.      Ne gre za to, da bi trdili, da opredelitev „delavca“, kot izhaja iz prava Unije, v okviru Direktive 2000/78 ni upoštevna. V sodni praksi Sodišča namreč obstaja več primerov uporabe te opredelitve na področju boja proti diskriminaciji.(23) Razlog je v tem, da je v sodbah Sodišča, ne glede na področje, na katero posegajo, pojem „delavec“ pojasnjen ob upoštevanju načela enakega obravnavanja,(24) kar posredno povzroči uporabo opredelitve tega pojma na vseh področjih, na katera se to načelo nanaša. Z drugimi besedami, opredelitev pojma „delavec“ v smislu člena 45 PDEU se naravno razširi na vse zadeve, v katerih se obravnava načelo enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

36.      Čeprav tako opredeljeni delavci nedvomno spadajo na področje uporabe Direktive 2000/78, je to po mojem mnenju širše in vključuje vse položaje, v katerih je za dostop do poklicnih dejavnosti vseh vrst, ne glede na to, ali gre, natančneje, za zaposlitev ali samozaposlitev, določen pogoj, ki temelji na enem od razlogov za diskriminacijo, naštetih v tej direktivi.(25) Skratka, vsaka ovira za zaposlitev se lahko obravnava z vidika člena 3(1)(a) navedene direktive.

37.      Kot je na obravnavi upravičeno navedla grška vlada in kot je navedeno v pravni podlagi Direktive 2000/78(26), ta direktiva ni predpis o zaščiti delavcev kot najšibkejše stranke delovnega razmerja. Namen te direktive je zaradi socialnega in javnega interesa odpraviti vse ovire, ki temeljijo na diskriminatornih pogojih za dostop do sredstev za preživljanje in do možnosti z delom prispevati k družbi, ne glede na pravno obliko, na podlagi katere se delo opravlja.

38.      Področje uporabe navedene direktive tako ni omejeno na dejavnosti, katerih značilnosti bi osebi, ki jih želi opravljati, omogočale, da izpolnjuje vsa merila pojma „delavec“ v smislu člena 45 PDEU.

39.      Natančneje, ugotavljam, da merilo v zvezi z obstojem podrejenosti delodajalcu, za katero se zdi, da je v središču dvomov predložitvenega sodišča, ne izhaja iz besedila člena 3(1)(a) Direktive 2000/78. Prav nasprotno, to, da je v tej določbi naveden dostop do „samozaposlitve“, kaže, da ni nujno treba dokazati podrejenosti delodajalcu, da položaj spada na področje uporabe te direktive. Poleg tega iz besedila navedene določbe izhaja, da se nanaša na „pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo […], ne glede na to, za katero […] hierarhično mesto gre“(27), torej tudi na najvišji ravni.

40.      Poleg tega ugotavljam, da se člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 nanaša na „izbirna merila in pogoje za sprejem v službo“, kar po mojem mnenju lahko vključuje dostop do poklicne dejavnosti z izvolitvijo. Po mojem mnenju to, da je dostop do mesta predsednika organizacije delavcev urejen tako, da o njem lahko glasujejo člani, ki so vanjo vključeni, ne more izključiti uporabe te direktive. Poleg dejstva, da v tej direktivi ni razlikovanja glede na način dostopa do zaposlitve, je Sodišče že odločilo, da metoda zaposlitve na neko delovno mesto ni upoštevna za namene uporabe navedene direktive.(28)

41.      Poleg tega se mi okoliščina, na katero se sklicuje predložitveno sodišče, da naj bi mesto predsednika organizacije delavcev vključevalo opravljanje nalog politične narave, ne zdi upoštevna za določitev, ali se v skladu s tem, kar določa člen 3(1)(a) Direktive 2000/78, ta direktiva uporablja ali ne. Tudi če bi bilo opravljanje takih nalog lahko pomembno v okviru nacionalnega prava,(29) je namreč treba poudariti, da se v skladu s to določbo ta direktiva uporablja, „ne glede na to, za katero vejo dejavnosti […] gre“. Poleg tega je očitno, da kadar lahko države članice določijo, da se navedena direktiva za določeno vejo dejavnosti ne uporablja, je to v zadnjenavedeni izrecno navedeno. Tak primer so oborožene sile, ki so v skladu s členom 3(4) te direktive lahko izključene z njenega področja uporabe, kar zadeva diskriminiranje zaradi hendikepiranosti ali starosti.

42.      Zato po mojem mnenju iz jasnega besedila člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 izhaja, da pravilo, ki uvaja starostno omejitev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, spada na njeno področje uporabe, ker to pravilo določa pogoj za dostop do mesta predsednika organizacije delavcev.

43.      Razlaga, ki jo je mogoče izpeljati iz besedila te določbe, je po mojem mnenju podprta s cilji te direktive.

44.      Glede tega je treba opozoriti, da je bila Direktiva 2000/78 sprejeta na podlagi člena 13 ES, ki je postal člen 19(1) PDEU, ki Uniji podeljuje pristojnost, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji, med drugim zaradi starosti. S to direktivo naj bi se tako vzpostavil splošen okvir, ki zagotavlja enako obravnavanje „pri zaposlovanju in delu“ vseh oseb, tako da jim omogoči učinkovito varstvo pred diskriminacijo, ki temelji na enem od razlogov iz člena 1 te direktive,(30) med katerimi je tudi starost.

45.      Natančneje, v uvodni izjavi 9 Direktive 2000/78 je poudarjeno, da sta „[z]aposlovanje in delo […] bistvena elementa za to, da se zajamči enake možnosti za vse, in veliko prispevata k polni udeleženosti državljanov v ekonomskem, kulturnem in socialnem življenju ter k uresničevanju njihovih osebnih zmogljivosti“. V tem smislu je tudi v uvodni izjavi 11 te direktive navedeno, da lahko „[d]iskriminiranje [med drugim zaradi starosti] ogrozi uresničevanje ciljev iz Pogodbe [DEU], še zlasti cilje visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva, višanja življenjske ravni in kakovosti življenja, ekonomske in socialne kohezije in solidarnosti ter prostega gibanja oseb“.

46.      Z Direktivo 2000/78 se tako na področju, ki ga pokriva, uresničuje splošno načelo prepovedi diskriminacije, ki je zdaj določeno v členu 21 Listine.(31)

47.      Sodišče je odločilo, da se ob upoštevanju tega cilja in glede na naravo pravic, ki se varujejo v skladu z namenom te direktive, ter temeljne vrednote, ki so njena podlaga, pojma „pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev […] ali delo“ v smislu člena 3(1)(a) te direktive, ki opredeljuje njeno področje uporabe, ne sme razlagati ozko.(32)

48.      Cilja Direktive 2000/78 ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo varstvo pred diskriminacijo pri zaposlovanju in delu odvisno od uradne opredelitve delovnega razmerja po nacionalnem pravu ali od izbire – ob zaposlitvi osebe – med eno ali drugo vrsto pogodbe.(33) Prav tako bi bilo v nasprotju s tem ciljem, če bi bilo tako varstvo odvisno od narave nalog, ki se izvajajo v okviru določene zaposlitve.

49.      Vsi ti elementi po mojem mnenju podpirajo pristop, v skladu s katerim starostna omejitev, določena s statutom organizacije delavcev, za kandidata za mesto predsednika te organizacije spada na področje uporabe Direktive 2000/78 v skladu s tem, kar določa člen 3(1)(a) te direktive.

B.      Področje uporabe Direktive 2000/78, kot je navedeno v členu 3(1)(d)

50.      Menim, da položaj iz postopka v glavni stvari spada tudi na področje uporabe člena 3(1)(d) Direktive 2000/78.

51.      Naj spomnim, da se ta določba nanaša na „članstvo in sodelovanje v organizaciji delavcev ali delodajalcev ali v kakšni drugi organizaciji, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih daje taka organizacija“.(34)

52.      Kadar želi oseba, kot je oseba A, kandidirati na volitvah za predsednika organizacije delavcev, gre po mojem mnenju za obliko „sodelovanja“(35) ali z drugimi besedami vključenosti te osebe v tako organizacijo v smislu člena 3(1)(d) Direktive 2000/78.

53.      To področje uporabe te direktive je povzeto po Uredbi Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti.(36)

54.      V skladu s členom 8(1) te uredbe mora biti „[d]elavec, ki je državljan države članice in ki je zaposlen v drugi državi članici, […] deležen enakega obravnavanja glede članstva v sindikatih in glede uveljavljanja sindikalnih pravic, vključno s pravico do glasovanja […]. Pravico ima biti izvoljen v svete delavcev v podjetjih.“(37)

55.      V navedeni uredbi pravica do članstva in sodelovanja vključuje pravico do glasovanja ali pravico biti izvoljen.(38)

56.      V členu 8, prvi odstavek, Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji(39) je zdaj izrecno navedena „pravica, da zasede administrativna ali vodstvena mesta v sindikatu“.

57.      Ob upoštevanju teh elementov menim, da je treba pojem „sodelovanje“ razumeti tako, da se med drugim nanaša na administrativna ali vodstvena mesta v sindikatu. Ne vidim razlogov, iz katerih bi se načelo enakega obravnavanja moralo uporabljati za tak dostop na področju prostega gibanja delavcev, na področju boja proti diskriminaciji na podlagi starosti pa ne.

58.      Komisija je na obravnavi navedla, da se po njenem mnenju člen 3(1)(d) Direktive 2000/78 nanaša na primer, v katerem delodajalec določi omejitve za sodelovanje delavcev v organizaciji delavcev. Menim, da Komisija to določbo razlaga ozko, kar pa iz njenega besedila nikakor ne izhaja. Menim namreč, da besedilo te določbe ne izključuje možnosti, da lahko ukrep, s katerim so določene take omejitve, sprejme ta organizacija sama, zlasti v svojem statutu.

C.      Sklepna pojasnila v zvezi z združljivostjo predlagane razlage s svobodo združevanja

59.      Konfederacija FH je v podporo svojemu stališču, da se Direktiva 2000/78 ne uporablja za izvolitev na mesto predsednika organizacije delavcev, na obravnavi navedla, da bi bilo treba to direktivo razlagati v skladu s členom 3(1) Konvencije št. 87 Mednarodne organizacije dela (MOD) z dne 9. julija 1948 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, iz katerega naj bi izhajalo, da lahko sindikati svobodno izbirajo svoje predstavnike.(40) Vendar konfederacija FH s to trditvijo zakrije dejstvo, da je s to direktivo v pravu Unije izraženo splošno načelo prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju in delu, ki je zaščiteno z drugo konvencijo MOD, to je Konvencijo št. 111 z dne 20. junija 1951 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, ki je omenjena v uvodni izjavi 4 navedene direktive. Obstoj teh dveh konvencij kaže, da je treba svobodo sindikatov, da izvolijo svoje predstavnike, uskladiti s prepovedjo diskriminacije pri zaposlovanju in delu.

60.      Konfederacija FH s svojo trditvijo v resnici zagovarja stališče, da bi morala ta svoboda prevladati nad prepovedjo diskriminacije pri zaposlovanju in delu. Drugače povedano, pristop, v skladu s katerim se izvolitev na mesto predsednika organizacije delavcev vključi na področje uporabe Direktive 2000/78, naj ne bi bil združljiv s svobodo sindikatov, da izvolijo svoje predstavnike, ki pa je sestavni del svobode združevanja na področju sindikalnih zadev, določene v členu 12(1) Listine.(41)

61.      Take trditve po mojem mnenju ni mogoče sprejeti. Svoboda sindikatov, da izvolijo svoje predstavnike, jim namreč ne more dati prostih rok, da v svojih statutih sprejmejo ukrepe, ki bi lahko povzročili diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.

62.      V zvezi s tem vidikom menim, da bi moralo Sodišče po analogiji uporabiti razlogovanje, ki ga je uporabilo za svobodo izražanja v svoji sodbi z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI(42).

63.      Tako razlage, v skladu s katero izvolitev na mesto predsednika organizacije delavcev spada na področje uporabe Direktive 2000/78, ni mogoče ovreči z morebitno omejitvijo uresničevanja svobode združevanja, na katero se je na obravnavi sklicevala konfederacija FH in ki bi lahko bila posledica te razlage.

64.      Kajti svoboda združevanja, kot je razvidno iz člena 52(1) Listine, ni absolutna pravica in njeno uresničevanje je lahko omejeno, če so omejitve predpisane z zakonom ter če spoštujejo bistveno vsebino te pravice in načelo sorazmernosti, torej če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

65.      Tako je v obravnavanem primeru, ker so omejitve uresničevanja svobode združevanja, ki lahko izhajajo iz Direktive 2000/78, določene z zakonom, saj izhajajo neposredno iz te direktive.

66.      S temi omejitvami se poleg tega spoštuje bistvena vsebina svobode združevanja, saj se te omejitve uporabljajo samo za doseganje ciljev navedene direktive, in sicer zagotoviti načelo enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ter doseganje visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva. Tako so upravičene s temi cilji.

67.      S takimi omejitvami se spoštuje tudi načelo sorazmernosti, ker so prepovedani razlogi za diskriminacijo našteti v členu 1 Direktive 2000/78, katerega stvarno in osebno področje uporabe je omejeno s členom 3 te direktive, poseganje v uresničevanje svobode združevanja pa ne presega tega, kar je nujno za uresničitev ciljev navedene direktive, saj so prepovedane le določbe statuta organizacije delavcev, ki pomenijo diskriminacijo na področju zaposlovanja ali dela.

68.      Poleg tega so omejitve uresničevanja svobode združevanja, ki izhajajo iz Direktive 2000/78, nujne za zagotovitev pravic na področju zaposlitve in dela, ki jih imajo osebe, ki pripadajo kategorijam, za katere je značilen eden od razlogov, naštetih v členu 1 te direktive.

69.      Natančneje, če v nasprotju z razlago člena 3(1)(a) in (d) Direktive 2000/78, ki jo predlagam, določbe, ki nekaterim kategorijam oseb preprečujejo, da kandidirajo na volitvah za mesto predsednika organizacije delavcev, ne bi spadale na stvarno področje uporabe te direktive, zlasti ker to mesto vključuje naloge politične narave, bi bile omejitve dostopa do takega mesta predsednika možne iz katerega koli razloga, ki ga ščiti navedena direktiva. To bi velikemu delu poklicev, ki se opravljajo v organizacijah delavcev, odvzelo zaščito pri zaposlovanju in delu, ki jo daje ta direktiva.

70.      Naj dodam, da bi tako razumevanje pomenilo, da bi bilo v statutu sindikata neki osebi med drugim mogoče očitati njeno vero ali spolno usmerjenost, da bi se ji prepovedala kandidatura za mesto predsednika te organizacije. Torej je jasno, v kakšne ekscese lahko vodi restriktivno razumevanje področja uporabe Direktive 2000/78.

71.      Nazadnje se mi zdi najmanj paradoksalno, da prav organizacija, katere naloga je varovati pravice delavcev, zagovarja restriktivno razumevanje področja uporabe pravila, katerega namen je boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju in delu.

72.      Ob upoštevanju navedenega menim, da se določba statuta organizacije delavcev, ki kandidaturo za mesto predsednika te organizacije omejuje na osebe, ki niso dopolnile določene starosti, ne more izogniti ureditvi boja proti diskriminaciji pri zaposlovanju in delu, določeni z Direktivo 2000/78. Taka določba torej spada na stvarno področje uporabe te direktive, kot je opredeljeno v njenem členu 3(1)(a) in (d).

V.      Predlog

73.      Glede na vse zgornje preudarke predlagam, naj se na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Østre Landsret (pritožbeno sodišče za vzhodno regijo, Danska), odgovori:

Člen 3(1)(a) in (d) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da starostna omejitev za kandidata za mesto predsednika organizacije delavcev, določena v statutu te organizacije, spada na področje uporabe te direktive.


1      Jezik izvirnika: francoščina.


2      UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79.


3      Po menjalnem tečaju na dan 22. junija 2016.


4      Oziroma komisija za enako obravnavanje kot zastopnica osebe A v sporu o glavni stvari.


5      Po menjalnem tečaju na dan 27. oktobra 2009.


6      V različici, ki izhaja iz uredbe o kodifikaciji št. 81 z dne 3. februarja 2009, kakor je bila spremenjena.


7      V različici, ki izhaja iz uredbe o kodifikaciji št. 1177 z dne 9. oktobra 2015, kakor je bila spremenjena.


8      V nadaljevanju: Listina.


9      Glej zlasti sodbo z dne 19. julija 2017, Abercrombie & Fitch Italia (C‑143/16, EU:C:2017:566, točka 17 in navedena sodna praksa).


10      Glej sodbo z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI (C‑507/18, EU:C:2020:289, točka 31 in navedena sodna praksa).


11      Glej sodbo z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI (C‑507/18, EU:C:2020:289, točka 32 in navedena sodna praksa).


12      Glej sodbo z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI (C‑507/18, EU:C:2020:289, točka 33).


13      Glej zlasti sodbo z dne 28. julija 2016, Kratzer (C‑423/15, EU:C:2016:604, točka 34 in navedena sodna praksa).


14      Glej sodbo z dne 28. julija 2016, Kratzer (C‑423/15, EU:C:2016:604, točki 29 in 35). Tako je treba člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 razlagati tako, da primer, v katerem oseba, ki se prijavi na prosto delovno mesto, ne želi pridobiti te zaposlitve, temveč zgolj formalni status kandidata z izključnim namenom zahtevati odškodnino, ne spada pod pojem „dostop do zaposlitve ali poklica“ v smislu te določbe in se lahko, če so izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva pravo Unije, šteje za zlorabo pravic (točka 44 in izrek te sodbe).


15      Glej sodbo z dne 12. januarja 2010, Wolf (C‑229/08, EU:C:2010:3).


16      Glej sodbo z dne 12. januarja 2010, Petersen (C‑341/08, EU:C:2010:4). V tej sodbi je Sodišče menilo, da se je zadevna ureditev nanašala tudi na „pogoje zaposlitve in delovne pogoje“ v smislu člena 3(1)(c) Direktive 2000/78 (točka 33).


17      Za „zaposlitev“, „samozaposlitev“ in „delo“ so v španščini na primer uporabljeni izrazi „empleo“, „actividad por cuenta propia“ in „ejercicio profesional“ ter v angleščini „employment“, „self-employment“ in „occupation“.


18      V zvezi z Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL 2006, L 204, str. 23) glej sodbo z dne 16. julija 2015, Maïstrellis (C‑222/14, EU:C:2015:473, točka 42).


19      COM(1999) 565 final.


20      Moj poudarek.


21      Glej točki 13 in 14 teh sklepnih predlogov.


22      Glej zlasti sodbo z dne 16. julija 2020, Governo della Repubblica italiana (Status italijanskih mirovnih sodnikov) (C‑658/18, EU:C:2020:572, točka 94 in navedena sodna praksa).


23      Glej zlasti sodbi z dne 1. oktobra 2015, O (C‑432/14, EU:C:2015:643, točke od 22 do 27), in z dne 19. julija 2017, Abercrombie & Fitch Italia (C‑143/16, EU:C:2017:566, točke od 19 do 23). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca A. Rantosa v zadevi HR Rail (C‑485/20, EU:C:2021:916, točka 48), ki na podlagi zadnjenavedene sodbe trdi, da je pojem „delavec“ v smislu Direktive 2000/78 enak tistemu v smislu člena 45 PDEU.


24      Glej sodbo z dne 14. decembra 1995, Megner in Scheffel (C‑444/93, EU:C:1995:442, točka 20).


25      V zvezi s tem je zanimiva primerjava s sodno prakso Sodišča, v skladu s katero „vse določbe Pogodbe o prostem gibanju oseb državljanom držav članic poskušajo olajšati opravljanje poklicnih dejavnosti vseh vrst na ozemlju Unije“; glej zlasti sodbo z dne 11. novembra 2021, MH in ILA (Pokojninske pravice v primeru stečaja) (C‑168/20, EU:C:2021:907, točka 86 in navedena sodna praksa). Moj poudarek.


26      In sicer člen 13 ES, postal člen 19(1) PDEU.


27      Moj poudarek.


28      Glej v tem smislu sodbo z dne 25. aprila 2013, Asociația Accept (C‑81/12, EU:C:2013:275, točka 45).


29      Zdi se, da v danskem pravu obstaja razlikovanje med osebjem, ki opravlja politične naloge, in drugimi člani osebja sindikata, ker se zakon o zaposlenih za prvo ne uporablja.


30      Glej v zvezi z invalidnostjo sodbo z dne 15. julija 2021, Tartu Vangla (C‑795/19, EU:C:2021:606, točka 26 in navedena sodna praksa).


31      Glej zlasti sodbo z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI (C‑507/18, EU:C:2020:289, točka 38 in navedena sodna praksa).


32      Glej zlasti sodbo z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI (C‑507/18, EU:C:2020:289, točka 39 in navedena sodna praksa). V točki 58 te sodbe je Sodišče razsodilo, da „je treba pojem ‚pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev […] ali delo‘, iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 razlagati tako, da so s tem pojmom zajete izjave, ki jih oseba poda med avdiovizualno oddajo in v skladu s katerimi ta oseba v svojem podjetju nikoli ne bi zaposlila ali delala z osebami določene spolne usmerjenosti, čeprav ne poteka ali ni načrtovan noben postopek zaposlovanja, če povezava med temi izjavami in pogoji za dostop do zaposlitve ali dela v tem podjetju ni hipotetična“.


33      Glej po analogiji sodbo z dne 11. novembra 2010, Danosa (C‑232/09, EU:C:2010:674, točka 69), ki ponazarja dejstvo, da je varstvo, ki ga zagotavljajo direktive za boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju in delu, namenjeno posameznikom, ki presegajo status zgolj „delavca“ v smislu prava Unije. Iz točke 64 in naslednjih te sodbe namreč izhaja, da bi bilo treba položaj osebe, ki je članica uprave kapitalske družbe in je bila med nosečnostjo odpoklicana, preučiti ob upoštevanju prepovedi diskriminacije na podlagi spola, če se taka oseba, glede na vrsto dejavnosti, ki jo je opravljala, in okvir, v katerem se ta dejavnost opravlja, ne bi mogla sklicevati na status „noseče delavke“ v smislu Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 110).


34      Moj poudarek.


35      Oziroma „participación“, „Mitwirkung“ in „involvement“ v španščini, nemščini in angleščini.


36      UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 15. Glej v tem smislu Martin, D., „Article 3 – Champ d’application“, Directive 2000/78 portant création d’un cadre général en faveur de l’égalité de traitement en matière d’emploi et de travail: Commentaire article par article, Bruylant, Bruselj, 2020, str. od 85 do 106, zlasti str. 98.


37      Moj poudarek.


38      V zvezi z ureditvijo države članice, ki delavcem, ki so državljani drugih držav članic in so zaposleni v tej državi članici, ne daje pravice do glasovanja ali biti izvoljen na volitvah v poklicnih zbornicah, glej sodbo z dne 18. maja 1994, Komisija/Luksemburg (C‑118/92, EU:C:1994:198). V zvezi z nacionalno ureditvijo, s katero se tujim delavcem odreka pravica do glasovanja na volitvah članov poklicne zbornice, v katero so obvezno vključeni, ki ji morajo plačevati članarino, katere naloga je braniti interese vključenih delavcev in ki ima posvetovalno funkcijo na zakonodajnem področju, glej sodbo z dne 4. julija 1991, ASTI (C‑213/90, EU:C:1991:291). Na podlagi teh sodb je Sodišče, ko je moralo razlagati člen 10(1) Sklepa št. 1/80 z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve, ki ga je sprejel Pridružitveni svet, ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, pravico biti izvoljen v občni zbor organa, ki zastopa in brani interese delavcev, razumelo tako, da se nanaša na „delovne pogoje“ turških delavcev; glej sodbo z dne 8. maja 2003, Wählergruppe Gemeinsam (C‑171/01, EU:C:2003:260), in sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi Wählergruppe Gemeinsam (C‑171/01, EU:C:2002:758, točke od 42 do 46). Glej tudi sodbo z dne 16. septembra 2004, Komisija/Avstrija (C‑465/01, EU:C:2004:530). Ker je v Direktivi 2000/78 posebna določba, to je njen člen 3(1)(d), namenjena sodelovanju v organizaciji delavcev, mislim, da položaja iz postopka v glavni stvari ni treba preučiti še z vidika člena 3(1)(c) te direktive, iz katerega izhaja, da se navedena direktiva uporablja za „zaposlitev in delovne pogoje“.


39      UL 2011, L 141, str. 1.


40      V tej določbi je navedeno, da imajo „[d]elavske in delodajalske organizacije […] pravico, da sprejmejo svoje statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe“.


41      Pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov pa je določena v členu 28 Listine.


42      C‑507/18, EU:C:2020:289.