SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)
z dne 21. januarja 2014
Zadeva F‑114/12
Ewelina Jelenkowska-Luca
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoji iz člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Državljanstvo države, kjer je kraj opravljanja dela – Običajno prebivališče“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE na podlagi njenega člena 106a, s katero E. Jelenkowska-Luca predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 11. julija 2012, s katero je Evropska komisija zavrnila njeno pritožbo, vloženo 25. marca 2012 zoper odločbo o nedodelitvi izselitvenega dodatka od 1. marca 2012.
Odločitev: Tožba se zavrne. E. Jelenkowska-Luca nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija.
Povzetek
1. Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoji za dodelitev – Dokazno breme uradnika
(Kadrovski predpisi, Priloga VII, člen 4(1)(b))
2. Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoji za dodelitev – Običajno prebivališče izven države članice, v kateri je kraj opravljanja dela, v referenčnem obdobju – Pojem običajnega prebivališča – Okoliščine, na podlagi katerih je mogoče predpostaviti, da je običajno prebivališče v kraju opravljanja dela
(Kadrovski predpisi, Priloga VII, člen 4(1)(b))
1. V zvezi z izselitvenim dodatkom je naloga zadevnega uradnika, da dokaže izpolnjevanje pogojev iz člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom.
Zaradi tega ni mogoče uspeti z argumentom uradnika, ki je državljan države članice, v kateri je kraj opravljanja dela, v skladu s katerim mora institucija glede na to, da v referenčnem obdobju ni imel navedenega državljanstva, dokazati, da je imel v navedenem obdobju številne tesne vezi s to državo članico. Taka razlaga člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom bi namreč v primeru uradnika, ki prebiva ali je prebival v državi, v kateri je kraj opravljanja dela, ne da bi bil državljan te države, pomenila, da se predpostavlja, da so v takem primeru pogoji za pridobitev izselitvenega dodatka izpolnjeni. Taka razlaga pa bi bila v nasprotju s tem, da so pogoji, določeni v navedeni določbi, strogi.
(Glej točki 15 in 16.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 27. september 2000, Lemaître/Komisija, T‑317/99, točka 48; 13. december 2004, E/Komisija, T‑251/02, točka 84; 13. september 2005, Recalde Langarica/Komisija, T‑283/03, točka 142;
Sodišče za javne uslužbence: 11. julij 2007, B/Komisija, F‑7/06, točka 39; 25. september 2007, Cavallaro/Komisija, F‑108/05, točka 78.
2. S tem, da je uradnik, ki spada na področje uporabe člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, vzpostavil svoje običajno prebivališče – ta pojem pa je treba razumeti tako, da se nanaša na središče njegovih interesov – v državi, v kateri je kraj opravljanja njegovega dela, pa naj bo to le za kratek čas v referenčnem obdobju, je temu uradniku samodejno odvzeta pravica do izselitvenega dodatka.
Glede določitve kraja običajnega prebivališča je na podlagi tega, da se je v državo članico, v kateri je kraj opravljanja dela, preselil zato, da bi se pridružil svojemu zakoncu, da bi imel prebivališče, v katerem bi s svojim zakoncem prebival, in da bi tam opravljal poklicno delo, mogoče predpostavljati, da je bilo običajno središče interesov preneseno v zadevno državo. Poleg tega je na podlagi tega, da je vložil prošnjo za pridobitev državljanstva države članice, v kateri je kraj opravljanja dela, takoj po sklenitvi zakonske zveze z državljanom te države članice, mogoče še bolj predpostavljati, da je imel uradnik namen središče svojih interesov prenesti v to državo članico.
(Glej točke od 24 do 26.)
Napotitev na:
Sodišče za javne uslužbence: zgoraj navedena sodba B/Komisija, točki 38 in 39; 4. december 2008, Blais/BCE, F‑6/08, točka 91; 5. december 2012, Bourtembourg/Komisija, F‑6/12, točki 26 in 28; 26. junij 2013, Achab/CESE, F‑21/12, točka 34, predmet pritožbe, katere obravnava poteka pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑430/13 P.