Pritožba, ki jo je 3. aprila 2024 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 24. januarja 2024 v zadevi T-409/21, Zvezna republika Nemčija/Evropska komisija
(Zadeva C-242/24 P)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: A. Bouchagiar, C.-M. Carrega, C. Kovács, agenti)
Druga stranka v postopku: Zvezna republika Nemčija
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
sodbo Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 24. januarja 2024 v zadevi T-409/21, Zvezna republika Nemčija/Evropska Komisija, razveljavi;
prvostopenjsko tožbo zavrne kot neutemeljeno;
podredno, sodbo Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 24. januarja 2024 v zadevi T-409/21, Zvezna republika Nemčija/Evropska Komisija, razveljavi v delu, v katerem se nanaša na ukrepe, navedene v točki 198, od (a) do (d) obrazložitve Sklepa Komisije C(2021) 3918 final z dne 3. junija 2021 o državni pomoči SA.56826 (2020/N) – Germany – 2020 reform of support for cogeneration in državni pomoči SA.53308 (2019/N) – Germany – Change of support to existing CHP plants (§ 13 KWKG);
podredno, prvostopenjsko tožbo zavrne kot neutemeljeno v delu, v katerem se nanaša na ukrepe, navedene v točki 198, od (a) do (d) obrazložitve Sklepa Komisije C(2021) 3918 final z dne 3. junija 2021 o državni pomoči SA.56826 (2020/N) – Germany – 2020 reform of support for cogeneration in državni pomoči SA.53308 (2019/N) – Germany – Change of support to existing CHP plants (§ 13 KWKG);
Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlog in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja en sam pritožbeni razlog.
Pritožnica s svojim edinim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče pravno napačno razlagalo značilnost dejanskega stanja „državna sredstva“, potrebno za opredelitev ukrepa kot pomoči na podlagi člena 107(1) PDEU.
Pritožnica v okviru tega pritožbenega razloga graja, prvič, da je Splošno sodišče pravno napačno ugotovilo, da to, da finančno breme ukrepov za podporo soproizvodnje toplote in električne energije nosijo operaterji distribucijskih sistemov, ni davek ali druga obvezna dajatev v smislu sodne prakse Sodišča.
Drugič, pritožnica v okviru svojega edinega pritožbenega razloga graja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da sodna praksa Sodišča iz zadeve PreussenElektra1 ni omejena na primere, v katerih gre za poseg države v zvezi z določitvijo cene transakcije – z regulacijo tržnih cen, kot je določitev minimalnih ali reguliranih cen ali minimalnih nakupov – ampak poleg tega zajema tudi položaje, v katerih država naloži neposredne plačilne obveznosti med zasebnimi strankami, ne da bi bilo zanje podlaga kakršno koli transakcijsko razmerje.
____________
1 Zadeva C-379/98 (EU:C:2001:160).