Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Avstrija) 22. avgusta 2023 – ÖBB-Infrastruktur AG in WESTbahn Management GmbH
(Zadeva C-538/23, ÖBB-Infrastruktur in WESTBahn Management)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesverwaltungsgericht
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnici: ÖBB-Infrastruktur AG, WESTbahn Management GmbH
Nasprotna stranka: Schienen-Control Kommission
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je treba pravo EU, zlasti člen 32 Direktive 2012/34/EU1 razlagati tako, da mora država članica tržne pribitke odobriti ex ante pred začetkom (ali vsaj pred koncem) zadevnega obdobja operativnega voznega reda, za katerega so bili tržni pribitki zahtevani; ali pa lahko država članica tržne pribitke odobri tudi ex post po koncu zadevnega obdobja operativnega voznega reda (po potrebi leta pozneje)? Ali je treba odobritev tržnih pribitkov s strani države članice v smislu člena 32 Direktive 2012/34/EU razumeti kot pravnomočno odobritev?
Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 32(1) in (6) v povezavi s členom 27(4) Direktive 2012/34/EU, razlagati tako, da je treba tržne pribitke (v primeru sprememb bistvenih elementov) – v kronološkem vrstnem redu – najprej objaviti v programu omrežja (po potrebi s pridržkom odobritve), država članica pa jih odobri šele po njihovi objavi? Ali gre za spremembo bistvenih elementov v skladu členom 32(6) Direktive 2012/34/EU že, če se spremeni „zgolj“ višina tržnih pribitkov glede na obdobje operativnega voznega reda v preteklem letu?
(Če je odgovor na prvi stavek drugega vprašanja pritrdilen:) Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 32(1) in (6) v povezavi s členom 27(2) in (4) Direktive 2012/34/EU v povezavi s Prilogo IV, točka 2, Direktive 2012/34/EU – ob upoštevanju zahteve po preglednosti in gotovosti načrtovanja iz uvodne izjave 34 Direktive 2012/34/EU – razlagati tako, da država članica ne sme odobriti tržnih pribitkov, če znesek samih tržnih pribitkov ni bil objavljen v programu omrežja za ustrezno obdobje operativnega voznega reda (za katerega je bila zahtevana odobritev teh tržnih pribitkov)? Namreč, če je bila za vsak tržni segment v tem programu omrežja objavljena le skupna uporabnina na prevoženi vlakovni kilometer (kot vsota uporabnin za stroške, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa v skladu s členom 31(3) Direktive 2012/34/EU, in tržnih pribitkov v skladu s členom 32 Direktive 2012/34/EU); prevozniki v železniškem prometu tako iz tega programa omrežja niso mogli ugotoviti uporabnin za „neposredne stroške“ (v smislu člena 31(3) Direktive 2012/34/EU v povezavi s členom 2, točka 1, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/9091 niti tržnih pribitkov v skladu s členom 32 Direktive 2012/34/EU za posamezen tržni segment?
(Če je odgovor na prvi stavek drugega vprašanja pritrdilen:) Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 32(1) in (6) v povezavi s členom 27(4) Direktive 2012/34/EU – ob upoštevanju zahteve po preglednosti in gotovosti načrtovanja iz uvodne izjave 34 Direktive 2012/34/EU – razlagati tako, da imajo tržni pribitki, objavljeni v programu omrežja za zadevno obdobje operativnega voznega reda, zavezujoč učinek na odobritev države članice? Ali iz tega zavezujočega učinka izhaja, da država članica ne sme odobriti višjih tržnih pribitkov za posamezen tržni segment od tistih, objavljenih v pripadajočem programu omrežja? Ali pa gre za zavezujoč učinek le, v kolikor odobrene skupne uporabnine (to je uporabnine za „neposredne stroške“ v skladu s členom 31(3) Direktive 2012/34/EU v povezavi s členom 2, točka 1, Izvedbene uredbe (EU) 2015/909 ter tržni pribitki v skladu s členom 32 Direktive 2012/34/EU) niso višje od tistih, objavljenih v programu omrežja, medtem ko so sami tržni pribitki lahko odobreni na višji ravni od tiste, objavljene v programu omrežja? Ali ima predlog za odobritev, ki je bil prvotno predložen državi članici, tudi zavezujoč učinek glede višine tržnih pribitkov, in če da, v katero smer (ni več dovoljeno zvišanje, ni več dovoljeno znižanje)? Ali obstaja kakšna druga oblika zavezujočega učinka?
Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 32(1) Direktive 2012/34/EU, razlagati tako, da za določitev načelne dopustnosti tržnih pribitkov (poleg zmožnosti trga, ki jo je treba preučiti) – torej za kritje vseh stroškov upravljavca infrastrukture – ni treba izhajati iz skupnega prihodka, ki ga je treba doseči („ciljni prihodek“), ki ga je upravljavcu železniške infrastrukture določila država članica in je sestavljen iz vsote uporabnin za stroške, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa v skladu s členom 31(3) Direktive 2012/34/EU, in tržnih pribitkov v skladu s členom 32(1) Direktive 2012/34/EU; temveč je treba ugotoviti in določiti stroške za kritje v celoti, da bi lahko na tej podlagi ocenili, ali in v kakšnem znesku se lahko odobrijo tržni pribitki, če sploh? Ali je treba pri določitvi načelne dopustnosti tržnih pribitkov (poleg zmožnosti trga, ki jo je treba preučiti) upoštevati tudi državne subvencije države članice podjetju, ki upravlja železniško infrastrukturo; če da, v kakšni obliki? Ali je treba te državne subvencije po potrebi odšteti od stroškov, potrebnih za kritje v celoti (poleg uporabnin za stroške, nastale neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa)? Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 32(1) v povezavi s členom 8(4) Direktive 2012/34/EU, v tem okviru razlagati tako, da mora država članica poleg uporabnin za stroške, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa, in morebitnih državnih subvencij, ki jih je treba upoštevati, določiti in v presojo vprašanja glede dopustnosti tržnih pribitkov vključiti tudi vse druge dobičke podjetja, ki upravlja železniško infrastrukturo, iz drugih gospodarskih dejavnosti in vse nevračljive subvencije, ki jih je to podjetje prejelo iz zasebnih virov? Če je odgovor pritrdilen, v kakšni obliki je treba to storiti, po potrebi tudi tako, da se odštejejo od stroškov, ki so potrebni za kritje v celoti? Ali je treba v to presojo vključiti druge uporabnine, ki jih zaračunava podjetje, ki upravlja železniško infrastrukturo, kot so uporabnine za uporabo potniških peronov („uporabnine za postaje“) in uporabnine za uporabo napajalnih sistemov za električno vleko, ter druge poslovne postavke podjetja, ki upravlja železniško infrastrukturo?
____________
1 Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL 2012, L 343, str. 32).
1 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/909 z dne 12. junija 2015 o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa (UL 2015, L 148, str. 17).