Zadeva T-335/09

Groupement Adriano, Jaime Ribeiro, Conduril – Construção, ACE

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Program MEDA I – Posebni sporazum o financiranju – Mandat, podeljen Evropski uniji za izterjavo terjatev, ki jih Kraljevini Maroko dolguje tretja oseba – Opomin – Poziv – Od pogodbe neločljivi akti – Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

Ničnostna tožba – Tožba, ki se dejansko nanaša na pogodbeni spor – Izvrševanje pogodbenih pravic s strani institucije v imenu in za račun ene od pogodbenih strank – Nepristojnost sodišča Skupnosti – Nedopustnost

(člena 230 ES in 249 ES)

Sodišča Skupnosti v skladu s členom 230 ES nadzirajo zakonitost aktov, ki jih sprejemajo institucije in ki ustvarjajo pravne učinke za tretje osebe, tako da bistveno spremenijo njihov pravni položaj. Ta pristojnost se nanaša le na akte iz člena 249 ES, ki jih morajo institucije sprejeti pod pogoji iz Pogodbe.

Nasprotno pa akti institucij, ki spadajo v popolnoma pogodbeni okvir, od katerega jih ni mogoče ločiti, zaradi svoje narave ne spadajo med akte iz člena 249 ES, glede katerih je mogoče na podlagi člena 230 ES predlagati sodišču Skupnosti, naj jih razglasi za nične.

Vendar je treba akt, ki ga je institucija sprejela v okviru pogodbenega razmerja, šteti za akt, ki ga je mogoče ločiti od tega razmerja, ker ga je ta institucija sprejela ob izvrševanju lastne pristojnosti in ker ima sam po sebi zavezujoče pravne učinke, ki utegnejo vplivati na interese tistega, na katerega je naslovljen, in je torej zoper njega mogoče vložiti tožbo za razglasitev ničnosti. V takih okoliščinah je treba šteti, da je tožba za razglasitev ničnosti, ki jo je vložil tisti, na katerega je ta akt naslovljen, dopustna. V takih okoliščinah je treba „lastne pristojnosti institucije“ razumeti kot pristojnosti, ki so podeljene na podlagi Pogodb ali sekundarnega prava, ki imajo lastnosti pristojnosti, ki jih ima kot javna oblast, in ki ji omogočajo, da enostransko ustvari ali spremeni pravice in obveznosti tretjih oseb. To, da institucija izvaja pogodbene pravice v primeru, v katerem je Unija dobila mandat, da deluje v imenu in za račun ene od pogodbenih strank, pa ne pomeni izvrševanja lastnih pristojnosti.

(Glej točke od 24 do 26, 32 in 33.)