Zadeva T-468/10

Joseph Doherty

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Rok za vložitev tožbe – Zamuda – Neobstoj višje sile – Neobstoj opravičljive zmote – Očitna nedopustnost“

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Roki – Narava javnega reda – Preučitev po uradni dolžnosti, ki jo opravi sodišče Unije – Pojem

(člen 263, šesti pododstavek, PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 102(2))

2.      Postopek – Roki za pritožbe – Izračun – Upoštevanje datuma in ure vložitve v sodnem tajništvu

(Protokol št. 6 o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, priložen pogodbam EU, DEU in ESAE, edini člen; Poslovnik Splošnega sodišča, člena 43(3) in 101(1)(a) in (b) ter (2))

3.      Postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Nepredvidljive okoliščine ali višja sila – Pojem

(Statut Sodišča, člen 45(2))

4.      Postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Opravičiljiva zmota – Pojem – Obseg

1.      Na podlagi člena 263, šesti odstavek, ES je treba ničnostno tožbo vložiti v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je ta zanj izvedel. Ta rok za vložitev tožbe je določba javnega reda, katere namen je zagotovitev jasnosti in varnosti pravnih položajev in to, da bi se izognili vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov, zato mora sodišče Unije po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil upoštevan.

(Glej točki 10 in 12.)

2.      Kot čas vložitve tožbe se upošteva čas, ko je bila ta registrirana v sodnem tajništvu Splošnega sodišča. Ker namreč člen 43(3) Poslovnika v zvezi s procesnimi roki določa, da se upošteva le dan vložitve v sodnem tajništvu, je treba za izračun rokov upoštevati le čas vložitve v sodnem tajništvu. Ker ima Sodišče Evropske unije sedež v Luxembourgu, je treba upoštevati luksemburški čas.

(Glej točko 16.)

3.      Od uporabe predpisov o procesnih rokih je mogoče odstopiti samo v popolnoma izjemnih okoliščinah, nepredvidenih okoliščinah ali v primeru višje sile, v skladu s členom 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča, saj stroga uporaba teh pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsakršni diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov.

Pojma višje sile in nepredvidenih okoliščin vsebujeta objektivni element, ki zadeva neobičajne okoliščine, na katere subjekt nima vpliva, in subjektivni element, ki od subjekta zahteva, da se zavaruje pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da sprejme potrebne ukrepe brez prekomernih žrtev. Subjekt mora zlasti skrbno spremljati potek začetega postopka in predvsem izkazati potrebno skrbnost pri spoštovanju določenih rokov.

(Glej točki 18 in 19.)

4.      V izjemnih okoliščinah je na podlagi opravičljive zmote mogoče spregledati prekoračitev roka tožeče stranke. Opravičljiva zmota je pojem, ki jo je treba razlagati ozko in ki se lahko nanaša le na izjemne okoliščine, v katerih je bilo zlasti ravnanje zadevne institucije takšno, da lahko, izključno ali v veliki meri, povzroči sprejemljivo zmedo pri stranki, ki je ravnala v dobri veri in je izkazala potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščene osebe.

Tudi če bi tožeča stranka od sodnega tajništva po telefonu res prejela informacije o pravilih za vložitev tožb – kar pa ni dokazano –, bi morala v zvezi s temi pravili in upoštevnimi roki ravnati v skladu z določbami Poslovnika, ki jih ni posebej težko razložiti, po drugi strani pa izrekanje o izračunu roka pri vložitvi tožbe ne spada med naloge in pristojnosti uradnikov sodnega tajništva. Zaradi vprašanj, povezanih z delovanjem in organizacijo služb tožeče stranke, namreč ni mogoče opravičiti prepozne vložitve tožbe.

(Glej točke od 27 do 30.)