Tožba, vložena 29. aprila 2010 - Stichting Woonlinie in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-202/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeče stranke: Stichting Woonlinie (Woudrichem, Nizozemska), Stichting Allee Wonen (Roosendaal, Nizozemska), Woningstichting Volksbelang (Wijk bij Duurstede, Nizozemska), Stichting WoonInvest (Leidschendam-Voorburg, Nizozemska), Stichting Woonstede (Ede, Nizozemska) (zastopniki: E. Henny, T. Ottervanger in P. Glazener, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožečih strank

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o obstoječih shemah pomoči na podlagi člena 263 PDEU;

Naložitev stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2009)9963 konč. z dne 15. decembra 2009 glede sheme pomoči št. E 2/2005 in N 642/2009 (Nizozemska) - obstoječa in posebna projektna pomoč stanovanjskim zadrugam. V utemeljitev tožbe se tožeče stranke sklicujejo na 8 razlogov.

Prvič, Komisija je nepravilno uporabila pravo, ker je vse ukrepe opredelila kot del sheme pomoči. Menijo, da je Komisija ukrepa, ki ju je navedla kot tretjega in četrtega, ne glede na to, ali sta ukrepa pomoči v smislu 107(1) PDEU, nepravilno obravnavala kot del obstoječe sheme pomoči v smislu člena 1(b) Uredbe 659/1999¹. Posledično je Komisija prekoračila svojo pristojnost, ker je oba ukrepa upoštevala pri preizkusu združljivosti obstoječe sheme pomoči s skupnostnim trgom.

Drugič, odločba Komisije v zadevi E 2/2005 temelji na nepopolni in očitno nepravilni presoji zadevne nacionalne zakonodaje in upoštevnih dejstev. Tožeče stranke menijo, da Komisija ni preverila, ali gre dejansko za očitno napako pri opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena v obstoječem nizozemskem sistemu financiranja socialnih stanovanj.

Tretjič, presoja Komisija je nepravilna in neskrbna v delu, v katerem je ugotovila, da dajanje v najem socialnih najemnih stanovanj osebam z relativno visokimi dohodki spada med javne naloge, poverjene stanovanjskim zadrugam.

Četrtič, Komisija zastopa nepravilno pravno stališče in zlorabila je svoja pooblastila, ker od Nizozemske zahteva novo opredelitev pojma ,,socialno stanovanje". Menijo, da je Komisija prekoračila svoje pooblastilo, ker je določila svojo opredelitev za socialno stanovanje kot storitev splošnega gospodarskega pomena, čeprav bi bilo ob tem Nizozemski treba priznati široko polje proste presoje za določitev politike na tem področju.

Petič, Komisija zastopa nepravilno pravno stališče, ker ni razlikovala med opredelitvijo storitve splošnega gospodarskega pomena in načinom, na katerega se ta financira.

Šestič, Komisija je kršila odločbo 2005/842/ES², ker je zahtevala poseben opis storitve splošnega gospodarskega pomena. Tožeče stranke menijo, da je Komisija nepravilno ugotovila, da mora država članica storitev splošnega gospodarskega pomena opredeliti na podlagi dohodkovne meje.

Sedmič, presoja Komisije je napačna, kršila pa je člen 5 odločbe 2005/842/ES, ker ni ugotovila, da je bil način financiranja storitve splošnega gospodarskega pomena očitno neprimeren. Tožeče stranke menijo, da Komisija ni preverila, ali bi glede na opredelitev storitve splošnega gospodarskega pomena lahko šlo za morebitno čezmerno nadomestilo.

Osmič, Komisija je zlorabila postopek za presojo obstoječe sheme pomoči, ker je na podlagi tega postopka sestavila zaključen seznam stavb, ki se uvrščajo med socialne nepremičnine, s čimer stavb, ki niso na seznamu, storitev splošnega gospodarskega pomena ne zajema več.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

² - 2005/842/ES: Odločba Komisije z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 2673) (UL L 312, str. 67).