Language of document :

Tožba, vložena 14. aprila 2015 – Buonotourist/Komisija

(Zadeva T-185/15)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Buonotourist Srl (Castel San Giorgio, Italija) (zastopnika: G. Capo in L. Visone, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Sklep Evropske komisije z dne 19. januarja 2015 o državni pomoči Sa.35843 (2014/C) (ex 2012/NN) Italije, ki je bil tožeči stranki vročen 19. februarja 2015; razglasi za ničen;

v skladu s členoma 263 PDEU in 264 PDEU ugotovi, da je Sklep Evropske komisije z dne 19. januarja 2015 v postopku v zvezi z državno pomočjo Sa.35843 (2014/C) (ex 2012/NN) (v znesku 1.111.572,00 EUR) v celoti ničen, ker je z njim ugotovljeno, da je treba zneske, ki so bili priznani kot nadomestilo za opravljanje javne službe v smislu Uredbe (EGS) št. 1191/69, dodeljeno na podlagi člena 11 te uredbe za tarifno obveznost v sektorju lokalnega javnega prevoza, šteti za ukrep, ki ni bil priglašen in ki je državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, nezdružljiv z notranjim trgom;

v skladu s členoma 263 PDEU in 264 PDEU ugotovi, da je Sklep Evropske komisije z dne 19. januarja 2015 v postopku v zvezi z državno pomočjo Sa.35843 (2014/C) (ex 2012/NN) (v znesku 1.111.572,00 EUR) ničen v delu, v katerem so z njim določeni ukrepi za zagotovitev vračila pomoči, ki jih mora izvesti Italija;

Komisiji naloži plačilo stroškov, ki so nastali družbi Buonotourist Srl.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je s sklepom, ki se izpodbija v tej zadevi, ugotovila, da so plačila, opravljena v korist družbe Buonotourist, iz naslova nadomestila oziroma iz naslova povračila škode za nezakonito enostransko naložitev obveznosti javne službe (OJS) za leta 1996-2002, nepriglašen ukrep, ki je državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, nezdružljiva s skupnim trgom. Na tej podlagi je določila ukrepe za zagotovitev vračila pomoči.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 93 PDEU, 107 PDEU, 108 PDEU in 263 PDEU v povezavi s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 1191/69 z dne 26. junija 1969 o ukrepanju držav članic glede obveznosti javne službe v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 1, str. 19).

V zvezi s tem se zatrjuje, da bi se morala združljivost nadomestila, priznanega za tarifne OJS na podlagi Uredbe (EGS) št. 1191/69, s pravom Skupnosti presojati glede na določbe te uredbe in ne glede na določbe Pogodbe o državnih pomočeh. Komisija je zato s tem, da se je oprla na določbe Pogodbe, napačno uporabila pravo.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) v povezavi s členoma 107 PDEU in 108 PDEU.

V zvezi s tem se zatrjuje, da je Komisija nadomestila, ki so bila družbi Buonotourist priznana za naložene OJS, štela za nepriglašen ukrep. Nasprotno pa je bilo izplačilo navedenih nadomestil opravljeno po priglasitvi ukrepa Komisiji. Komisija je zato napačno uporabila pravo in kršila postopek s tem, da je štirinajst mesecev po navedeni priglasitvi sprejela sklep o začetku postopka.

Tretji tožbeni razlog: kršitev členov 93 PDEU, 107 PDEU in 108 PDEU v povezavi s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 1191/69 in členom 9 Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70.V zvezi s tem se zatrjuje, da je Komisija napačno uporabila pravo in s tem kršila načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj se za zadevo uporablja Uredba (EGS) št. 1191/69.Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 1(f) v povezavi z (g) in s členi 4, 7 in 15 Uredbe (EGS) št. 659/1999. V smislu člena 17 Uredbe (EGS) št. 1191/69.V zvezi s tem se zatrjuje, da so nadomestila, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, izvzeta iz predhodnega postopka obveščanja; in da zato zneski, ki so bili priznani družbi Buonotourist, spadajo na področje obstoječih pomoči. Komisija je napačno uporabila pravo in s tem kršila člen 108(2) PDEU, saj ne bi smela naložiti vračila izplačanih zneskov zaradi opredelitve podeljene pomoči kot nezakonite.Peti tožbeni razlog: kršitev člena

 267 PDEU in členov 6 in 13 EKČP ter členov 93 PDEU, 107 PDEU in 108 PDEU.–    V zvezi s tem se zatrjuje, da je Consiglio di Stato že opravil presojo v zvezi z vključevanjem iz določb členov 11 i

n 17 Uredbe (EGS) 1191/69, pri čemer je njegovo stališče bilo, da so priznani zneski vključeni v obstoječe pomoči. Komisija je prekoračila svoja pooblas

tila, saj ne more razveljaviti odločb sodnih organov, niti nacionalnih, sprejetih ob uporabi prava Skupnosti.Šesti tožbeni razlog: kršitev členov 6, 7 in 13 EKČP, členov 93 PDEU, 107 PDEU in 108 PDEU v povezavi s členom 258 in naslednjimi PDEU, s členom 101 Costituzione Repubblica Italiana (ustava Italijanske republike) ter člena 2909 c.c. (civilni zakonik).–    V zvezi tem se zatrjuje, da izpod

bijani sklep vpliva na pravnomočne sodbe Consiglio di Stato, izdane ob razlaganju in uporabi predpisov Skupno

sti. Komisija je tudi s tem prekoračila svoja pooblastila, saj ne sme razveljaviti pravnomočnih sodb, temveč mora ravnati v skladu s členom 258 PDEU.Sedmi tožbeni razlog: kršitev členov 11 in 17 Uredbe (EGS) št. 1191/69, členov 93 PDEU, 107 PDEU in 108 PDEU ter obstoj zlorabe pooblastil v obravnavani zadevi.–    V zvezi s tem se zatrjuje, da je mogoče ukrep šteto za državno pomo

č, če dejansko in konkretno prizadene trgovino in svobodno konkurenco, to pomeni, da mora biti ta prizadetost konkretna in dejansko dokazana. Komisija tega nikakor ni dokazala. To še toliko manj drži, ker notranji trg lokalnega javnega prevoza v Kampan

iji nikoli ni bil odprt za konkurenco.Osmi tožbeni razlog: kršitev členov 1, 11 in 17 Uredbe (EGS) št. 1191/69 ter členov 93 PDEU, 107 PDEU in 108 PDEU.–    V zvezi s tem se zatrjuje, da je Komisija napačno ugotovila dejansko stanje, ker je trdila, da so bila priznana nadomestila izračunana po

metodi, ki je bila določena ex post. Priloženi dokumenti pa dokazujejo nasprotno.