SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 7. maja 2008

Zadeva F-36/07

Giorgio Lebedef

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno obdobje za leto 2005 – Karierno ocenjevalno poročilo – Predstavniki zaposlenih – Sindikalno zastopanje in zastopanje na podlagi Kadrovskih predpisov – Delna napotitev za namene sindikalnega zastopanja – Posvetovanje z ad hoc skupino“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero G. Lebedef predlaga razglasitev ničnosti njegovega kariernega ocenjevalnega poročila za ocenjevalno obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 in posebej dela tega poročila, ki ga je za to obdobje sestavil Eurostat.

Odločitev: Del kariernega ocenjevalnega poročila za tožečo stranko, ki ga je za ocenjevalno obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 sestavil Eurostat, se razglasi za ničen. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Predmet – Delna razglasitev ničnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 43, 90 in 91)

2.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Sestava

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43; Priloga II, člen 1, šesti odstavek)

1.      Čeprav je v členu 43 Kadrovskih predpisov določen postopek ocenjevanja, v katerem je predvideno le eno ocenjevalno poročilo, tega člena ni mogoče razlagati tako, da bi nasprotoval temu, da institucije zlasti za upoštevanje primera predstavnikov zaposlenih predvidijo ločeno ocenjevanje za vsako področje izvajane dejavnosti. Pri takem ločenem ocenjevanju se namreč lahko ustrezno upošteva neodvisnost vloge predstavnika zaposlenih, zlasti kadar se zastopanje opravlja v okviru napotitve, ko je zainteresirana oseba za del svojega delovnega časa, v katerem je napotena, oproščena opravljanja svojega dela v službi, v kateri je zaposlena, da se lahko posveti nalogam zastopanja. V takem položaju je mogoče vsakega od ocenjevalnih poročil ločiti od drugih poročil in je zato izpodbojni akt. Sodišče Skupnosti torej ne tvega, da bi odločalo ultra petita s tem, ko preuči le zakonitost enega od teh poročil.

(Glej točki 30 in 31.)

2.      V okviru sistema ocenjevanja, vzpostavljenega s Splošnimi določbami za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija ter ki določajo, po eni strani, posebna podrobna pravila za ocenjevanje uradnikov, ki so napoteni kot predstavniki zaposlenih in so za del delovnega časa, v katerem so napoteni, oproščeni opravljanja svojega dela v službi institucije, da se lahko posvetijo nalogam zastopanja, ter, po drugi strani, obvezno posvetovanje z ad hoc skupino za ocenjevanje predstavnikov zaposlenih, ki ne spadajo v kategorijo napotenih uradnikov, je posvetovanje z navedeno skupino v primeru delno napotenega uradnika obvezno tudi, če gre za ocenjevanje dela delovnega časa, ki ga ta posveti službi, v kateri je zaposlen, in v katerem opravlja tudi dejavnosti zastopanja.

Če Komisija sprejme, da lahko delno napoteni uradniki opravljajo dejavnosti zastopanja tudi v preostalem delu delovnega časa, ko naj bi delali za službo, v kateri so zaposleni, pa čeprav samo z opravljanjem „občasnih“ in časovno omejenih dejavnosti, je posvetovanje z ad hoc skupino edini način zagotavljanja, da predstavniki zaposlenih pri ocenjevanju ne bodo oškodovani zaradi svojih dejavnosti zastopanja. Če tega ne bi bilo, bi ocenjevanje predstavnikov zaposlenih za sestavo njihovih kariernih ocenjevalnih poročil vsebovalo pomanjkljivosti in bi jim lahko škodilo, saj se ne bi upoštevalo pravilo iz člena 1, šesti odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom, katerega namen je prav zaščita pravic članov odbora uslužbencev, ki jih imajo ti na podlagi Kadrovskih predpisov, in pravic uradnikov, ki na podlagi pooblastila tega odbora sodelujejo v organu, ki je ustanovljen na podlagi Kadrovskih predpisov ali ki ga ustanovi institucija.

Neobstoja takega posvetovanja ni mogoče odpraviti niti s tem, da predsednik ad hoc skupine deluje kot potrjevalec kariernega ocenjevalnega poročila, sestavljenega za del delovnega časa, posvečen napotitvi, niti z neposrednimi stiki med ocenjevano osebo in ocenjevalci v službi, v kateri je ta oseba zaposlena, niti, nazadnje, s tem, da sestavljavci kariernega ocenjevalnega poročila za del delovnega časa, v katerem je uradnik dodeljen določeni službi, upoštevajo poročila za del delovnega časa, posvečen napotitvi, saj ti elementi v vsakem primeru vsebujejo manj zagotovil za ocenjevano osebo kot posvetovanje z ad hoc skupino.

Tako sklepanje mora veljati ne glede na to, kolikšen del delovnega časa, ki ga mora delno napoteni uradnik nameniti službi, v kateri je zaposlen, v resnici posveti dejavnostim zastopanja, in to celo, če za te dejavnosti porabi ves ta čas. Tudi če bi uradnik to morebiti zlorabil tako, da bi opravljal dejavnosti zastopanja med delovnim časom, ki ga mora nameniti službi, v kateri je zaposlen, več časa, kot bi se lahko štelo za „občasne“ in časovno omejene dejavnosti, njegova zahteva za posvetovanje z ad hoc skupino za sestavo njegovega kariernega ocenjevalnega poročila za del njegovega delovnega časa, ki ga mora nameniti službi, v kateri je zaposlen, zato še ne bi pomenila zlorabe. Če Komisija meni, da je uradnikovo ravnanje nezakonito, mora izvesti ustrezne postopke, kot je na primer postopek glede neupravičenih odsotnosti z dela, ne pa da ga kaznuje tako, da mu odvzame zagotovilo, do katerega mora imeti pravico vsak predstavnik zaposlenih.

Neobstoj posvetovanja z ad hoc skupino torej zaradi vsebine in predmeta kršenega pravila pomeni bistveno kršitev postopka in povzroči razglasitev ničnosti nezakonitega poročila, ne da bi bilo treba dokazati obstoj škode.

(Glej točke od 46 do 50, 52 in 56.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. december 2007, Angelidis proti Parlamentu, T-113/05, še neobjavljena v ZOdl., točki 62 in 76.