SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 14. oktobra 2021(*)
„Ničnostna tožba – Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Spletna prodaja – Sklep o uvedbi preiskave – Ozemeljski obseg preiskave – Izključitev Italije – Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva – Pripravljalni akt – Nedopustnost“
V zadevi T‑19/21,
Amazon.com, Inc. s sedežem v Wilmingtonu, Delaware (Združene države),
Amazon Services Europe Sàrl s sedežem v Luxembourgu (Luksemburg),
Amazon EU Sàrl s sedežem v Luxembourgu,
Amazon Europe Core Sàrl s sedežem v Luxembourgu,
ki jih zastopata A. Komninos in G. Tantulli, odvetnika,
tožeče stranke,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo B. Ernst, T. Franchoo, G. Meessen in C. Sjödin, agenti,
tožena stranka,
zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 7692 final z dne 10. novembra 2020 o uvedbi postopka na podlagi člena 102 PDEU v zadevi AT.40703 Amazon – Buy Box,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi H. Kanninen, predsednik, M. Jaeger, sodnik, in N. Półtorak (poročevalka), sodnica,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Tožeče stranke, Amazon.com, Inc., Amazon Services Europe Sàrl, Amazon EU Sàrl in Amazon Europe Core Sàrl (v nadaljevanju skupaj: Amazon) so del družbe Amazon. Natančneje, družba Amazon posluje na spletu, kjer med drugim opravlja dejavnosti spletne prodaje na drobno in zagotavljanja različnih spletnih storitev.
2 Evropska komisija je 10. novembra 2020 sprejela Sklep C(2020) 7692 final o uvedbi postopka v zadevi AT.40703 Amazon – Buy Box (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).
3 Po mnenju Komisije bi lahko nekatere poslovne prakse družbe Amazon umetno koristile njenim maloprodajnim ponudbam in ponudbam prodajalcev na njeni tržnici, ki uporabljajo njene logistične in dostavne storitve.
4 Komisija je menila, da če bi bila zadevna praksa dokazana, bi bila lahko v nasprotju s členom 102 PDEU.
5 Komisija je v izpodbijanem sklepu trdila, da bo preiskava zajela ves Evropski gospodarski prostor (EGP), razen Italije, kar je v sporočilu za javnost, objavljenem ob sprejetju navedenega sklepa, utemeljila z okoliščino, da je italijanski organ, pristojen za konkurenco, aprila 2019 začel preiskovati delno podobne težave, pri čemer se je osredotočil na italijanski trg.
Postopek in predlogi strank
6 Družba Amazon je 19. januarja 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
7 Družba Amazon je z ločenim aktom 19. januarja 2021 vložila predlog za obravnavanje po hitrem postopku na podlagi člena 152 Poslovnika Splošnega sodišča. Splošno sodišče je z odločbo z dne 11. februarja 2021 odločilo, da temu predlogu ne ugodi.
8 Komisija je z ločenim aktom 29. marca 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 130 Poslovnika. Družba Amazon je stališče glede tega ugovora vložila 14. maja 2021.
9 Italijanska republika in Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato (organ za varstvo konkurence in trga, Italija) sta 21. oziroma 22. aprila 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predloga za intervencijo v tem postopku v podporo predlogom Komisije.
10 Chamber of Commerce of the United States of America (gospodarska zbornica Združenih držav Amerike) in združenje Computer & Communications Industry Association sta 21. aprila 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predloga za intervencijo v tem postopku v podporo predlogom družbe Amazon.
11 Družba Amazon v tožbi Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razglasi delno ničnost izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Italija izključena iz ozemeljskega obsega preiskave;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
12 Komisija v ugovoru nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno;
– družbi Amazon naloži plačilo stroškov.
13 Družba Amazon v stališču glede ugovora nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj ta ugovor zavrne.
Pravo
14 Komisija v podporo ugovoru nedopustnosti navaja tri razloge nedopustnosti, ki se nanašajo, prvič, na neobstoj akta, zoper katerega se lahko vloži ničnostna tožba na podlagi člena 263 PDEU, drugič, na neobstoj pravnega interesa družbe Amazon, in tretjič, na to, da Splošno sodišče ne more razglasiti delne ničnosti izpodbijanega sklepa in ji naložiti, da spremeni geografski obseg preiskave, ki jo je uvedla.
15 Tožeče stranke zlasti menijo, da je izpodbijani sklep zaradi posebnih okoliščin te zadeve izpodbojni akt.
16 Na podlagi člena 130(1) in (7) Poslovnika lahko Splošno sodišče na predlog tožene stranke odloči o nedopustnosti ali nepristojnosti, ne da bi odločalo o zadevi po vsebini. Ker je v obravnavani zadevi Komisija predlagala, naj se odloči o nedopustnosti, bo Splošno sodišče odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek, saj meni, da je na podlagi listin iz spisa dejansko stanje dovolj razjasnjeno.
17 Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da se za izpodbojne akte v smislu člena 263 PDEU štejejo vse določbe, ki jih sprejmejo institucije Evropske unije, ne glede na obliko, in ki imajo zavezujoče pravne učinke. Te zavezujoče pravne učinke je treba presojati glede na bistvo tega akta in objektivna merila, kot je vsebina tega akta, ob upoštevanju, po potrebi, okoliščin, v katerih je bil sprejet, in pristojnosti institucije, ki je akt sprejela (glej v tem smislu sodbi z dne 13. februarja 2014, Madžarska/Komisija, C‑31/13 P, EU:C:2014:70, točki 54 in 55 ter navedena sodna praksa, in z dne 25. oktobra 2017, Romunija/Komisija, C‑599/15 P, EU:C:2017:801, točki 47 in 48).
18 Ničnostna tožba je tako načeloma mogoča le zoper ukrep, s katerim zadevna institucija ob koncu upravnega postopka sprejme dokončno stališče. Za izpodbojne pa ni mogoče šteti med drugim vmesnih aktov, katerih cilj je priprava končne odločbe (sodba z dne 19. januarja 2017, Komisija/Total in Elf Aquitaine, C‑351/15 P, EU:C:2017:27, točka 37).
19 Čeprav v tem okviru ukrepi, ki so izključno pripravljalni, kot taki ne morejo biti predmet ničnostne tožbe, se je na njihove morebitne pravne pomanjkljivosti mogoče sklicevati v utemeljitvi tožbe zoper končni akt, za katerega so bili ti akti pripravljalna stopnja, kar zagotavlja učinkovito in popolno pravno varnost (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 12).
20 Vendar je treba učinke in pravno naravo izpodbijanega sklepa, sprejetega v skladu s členom 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma [101 in 102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 81), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/1348 z dne 3. avgusta 2015 (UL 2015, L 208, str. 3), presojati z vidika funkcije, ki jo ima v okviru postopka, ki vodi k sprejetju odločbe na podlagi poglavja III Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101 in 102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 487/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (UL 2009, L 148, str. 1) (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 13).
21 Ta postopek je bil oblikovan, da se zadevnim podjetjem omogoči, da predstavijo svoje stališče in Komisijo čim bolje seznanijo z vsemi dejstvi, preden sprejme odločitev, ki vpliva na njihove interese. Namen tega postopka je torej, da se za ta podjetja ustvarijo procesna jamstva, in kot izhaja iz člena 10 Uredbe št. 773/2004, zagotovi pravica do izjave pred Komisijo (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 14).
22 Vendar bi ničnostna tožba zoper začetek postopka na podlagi člena 102 PDEU od sodišča Unije lahko zahtevala, da opravi presojo vprašanj, o katerih se Komisija še ni imela priložnosti izreči, in bi tako povzročila predčasnost vsebinskih razprav ter pomešanje različnih faz upravnega in sodnega postopka. Taka tožba torej ne bi bila v skladu s sistemom delitve pristojnosti med Komisijo in sodiščem Unije, s pravnimi sredstvi, določenimi v Pogodbi, ter z zahtevami učinkovitega izvajanja sodne oblasti in pravilnega poteka upravnega postopka (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 20).
23 Iz tega izhaja, da ima v skladu s sodno prakso akt, s katerim Komisija začne postopek na podlagi člena 102 PDEU, načeloma le učinke procesnega akta in zunaj postopkovnega položaja tožečih strank ne vpliva na njihov pravni položaj (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 17, in sklep z dne 15. marca 2019, Silgan Closures in Silgan Holdings/Komisija, T‑410/18, EU:T:2019:166, točka 19).
24 V obravnavani zadevi je treba vseeno ugotoviti, da tožeče stranke izpodbijajo samo del izpodbijanega sklepa, v katerem je Komisija eno državo članico izključila iz geografskega obsega postopka, ki ga je uvedla, in ne izpodbijani sklep v celoti. Zato je treba preveriti, ali ima glede na načela, navedena v točkah od 17 do 23 zgoraj, tudi ta del izpodbijanega sklepa samo učinke procesnega akta.
25 V skladu s členom 2(1) Uredbe št. 773/2004 se Komisija lahko odloči začeti postopek za sprejem odločbe v skladu s poglavjem III Uredbe št. 1/2003 kadar koli, vendar najpozneje do datuma, ko izda obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.
26 Tako morajo biti v aktu, s katerim Komisija podjetje obvesti o svoji nameri, da začne postopek za sprejetje ene od odločb iz poglavja III Uredbe št. 1/2003, opredeljene domnevne kršitve členov 101 in 102 PDEU, ki jih je storilo eno ali več podjetij v enem ali več obdobjih na enem ali več trgih proizvodov ter na enem ali več geografskih trgih, na katere se ta akt nanaša (sodba z dne 25. februarja 2021, Slovak Telekom, C‑857/19, EU:C:2021:139, točka 29).
27 Iz tega sledi, da mora odločba Komisije, sprejeta na podlagi člena 2(1) Uredbe št. 773/2004, obvezno vsebovati več informacij, med drugim mora biti naveden geografski trg ali trgi, na katere se bo nanašala preiskava Komisije. Tako je opredelitev tega geografskega obsega samo eden od obveznih elementov sklepa o uvedbi postopka za sprejetje ene od odločb iz poglavja III Uredbe št. 1/2003.
28 Zato je Komisija s tem, da se je v obravnavani zadevi odločila uvesti postopek za sprejetje ene od odločb iz poglavja III Uredbe št. 1/2003, ki se ne nanaša na ozemlje Italije, samo opredelila geografski obseg navedenega postopka, kot se zahteva za odločbo, sprejeto na podlagi člena 2(1) Uredbe št. 773/2004.
29 Družba Amazon vseeno poudarja, da imajo nekatere postopkovne odločbe lahko zavezujoče in dokončne pravne učinke v smislu člena 263 PDEU, kot se razlaga v sodni praksi.
30 Na eni strani gre za odločbe, ki – čeprav sestavljajo faze upravnega postopka, ki poteka – ne ustvarjajo zgolj pogojev za njegovo nadaljevanje, ampak ustvarjajo učinke, ki presegajo postopkovni okvir in spreminjajo pravice ter obveznosti udeležencev na vsebinski ravni. Na drugi strani je nekatere postopkovne odločbe mogoče izpodbijati, ker posegajo v postopkovne pravice udeležencev (glej sodbo z dne 15. januarja 2003, Philip Morris International/Komisija, T‑377/00, T‑379/00, T‑380/00, T‑260/01 in T‑272/01, EU:T:2003:6, točke 96, 97 in 99 ter navedena sodna praksa).
31 Vendar v obravnavani zadevi izključitev Italije iz geografskega obsega postopka, ki ga je Komisija uvedla po sprejetju izpodbijanega sklepa, ne spreminja pravic in obveznosti družbe Amazon na vsebinski ravni in ne posega v njene postopkovne pravice.
32 Na eni strani je namreč cilj te opredelitve geografskega obsega preiskave, ki jo je uvedla Komisija, pripraviti končno odločbo, v zvezi s tem pa se ta opredelitev lahko spreminja, ker lahko Komisija med upravnim postopkom spremeni geografski obseg svoje preiskave, tako da ga poveča ali zmanjša, da bi ga po potrebi prilagodila elementom, ki bi jih lahko odkrila.
33 Šele ko bo Komisija sprejela končno odločbo o domnevni kršitvi ali kršitvah člena 102 PDEU v zvezi z družbo Amazon in se bo zadevni postopek končal, bo Komisija dokončno odločila o geografskem obsegu domnevne kršitve.
34 Na drugi strani je Komisija s tem, da je v izpodbijanem sklepu odločila, da je geografski trg, na katerega se mora nanašati preiskava, celoten EGP razen Italije, uporabila svojo diskrecijsko pravico za opredelitev geografskega obsega svoje preiskave, ki je enakovredna pripravi seznama držav, na katerem ni Italije. Zato je ta izključitev Italije iz obsega preiskave, ki jo je uvedla Komisija, povsem postopkovna posledica uvedbe te preiskave, tako da se zaradi tega izpodbijani sklep ne more spremeniti v akt, ki vpliva na pravni položaj družbe Amazon, in torej v izpodbojni akt.
35 Isto ugotovitev je treba izpeljati v zvezi s trditvami družbe Amazon, v skladu s katerimi ji izpodbijani sklep na eni strani nalaga obveznost, da se brani pred različnima organoma, to je italijanskim organom, pristojnim za konkurenco, in Komisijo, ob upoštevanju postopkovnih pravil, jamstev in na splošno različnih sistemov, ter na drugi strani lahko pripelje do različne uporabe konkurenčnega prava Unije in določitve različnih sankcij, ki lahko posegajo v enoten evropski pristop k njenim dejavnostim.
36 Na eni strani namreč okoliščina, da se mora družba Amazon braniti pred različnima organoma, nima učinkov, ki presegajo postopkovni okvir, in torej ne posega v njen pravni položaj, kot je bilo lahko odločeno v zvezi s pravili o zastaranju (glej v tem smislu sklep z dne 15. marca 2019, Silgan Closures in Silgan Holdings/Komisija, T‑410/18, EU:T:2019:166, točka 26). Na drugi strani tveganje nedoslednih odločb ali različnih sankcij, ki bi jih eventualno hkrati naložila italijanski organ, pristojen za konkurenco, in Komisija, ne bi bilo posledica izpodbijanega sklepa, ampak posledica teh upravnih postopkov ali poznejših dokončnih odločb. Kot je navedeno v točki 19 zgoraj, se bo družba Amazon lahko na morebitne pravne pomanjkljivosti postopkov, ki sta ju uvedla Komisija in italijanski organ, pristojen za konkurenco, ali odločb, sprejetih ob koncu teh postopkov, sklicevala šele po koncu navedenih postopkov v utemeljitvi tožbe zoper dokončni akt.
37 Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da sklep o uvedbi postopka v smislu člena 2(1) Uredbe št. 773/2004 njegovim naslovnikom ne odvzema postopkovnih pravic. Nasprotno, ta postopek je bil oblikovan prav za to, da se zadevnim podjetjem omogoči, da predstavijo svoje stališče in Komisijo čim bolje seznanijo z vsemi dejstvi, preden sprejme odločitev, ki vpliva na njihove interese (sklep z dne 29. januarja 2020, Silgan Closures in Silgan Holdings/Komisija, C‑418/19 P, neobjavljen, EU:C:2020:43, točka 48). Namen tega postopka je torej, da se za ta podjetja ustvarijo procesna jamstva, in kot izhaja iz uvodne izjave 32 Uredbe št. 1/2003 in uvodne izjave 10 Uredbe št. 773/2004, zagotovi pravica do izjave pred Komisijo.
38 Iz tega sledi, da ima odločitev o izključitvi Italije iz obsega postopka, ki ga je Komisija uvedla po sprejetju izpodbijanega sklepa, le učinke procesnega akta in zunaj postopkovnega položaja družbe Amazon ne vpliva na njen pravni položaj.
39 Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvami družbe Amazon, v skladu s katerimi ima izpodbijani sklep, čeprav je procesni akt, zavezujoče pravne učinke, ker izključitev italijanskega ozemlja z njegovega področja uporabe družbi Amazon odvzema varstvo pred vzporednimi postopki, določeno v členu 11(6) Uredbe št. 1/2003.
40 V zvezi s tem iz sodne prakse izhaja, da kadar Komisija na podlagi člena 11(6), prvi stavek, Uredbe št. 1/2003 začne postopek proti enemu ali več podjetjem zaradi domnevne kršitve členov 101 ali 102 PDEU, organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, izgubijo pristojnost za pregon istih podjetij za isto domnevno protikonkurenčno ravnanje, ki je potekalo na istem ali istih geografskih trgih in na istem ali istih trgih proizvodov v istem ali istih obdobjih (sodba z dne 25. februarja 2021, Slovak Telekom, C‑857/19, EU:C:2021:139, točka 30).
41 Ta odvzem pristojnosti nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, je utemeljen s ciljem, ki ga uresničuje Uredba št. 1/2003, katere namen je zagotoviti učinkovito uporabo pravil Unije o konkurenci s tem, da organom, pristojnim za konkurenco v državah članicah, omogoča, da to pravo uporabljajo vzporedno s Komisijo. Vendar vzporedna uporaba teh pravil ne more potekati v škodo podjetij. Izguba pristojnosti nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, tako podjetjem omogoča varstvo pred vzporednim pregonom teh organov in Komisije (glej v tem smislu sodbo z dne 25. februarja 2021, Slovak Telekom, C‑857/19, EU:C:2021:139, točka 32 in navedena sodna praksa).
42 Poleg tega na podlagi člena 16(2) Uredbe št. 1/2003 organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, kadar odločajo o sporazumih, sklepih ali usklajenih ravnanjih iz členov 101 ali 102 PDEU, ki so že predmet odločbe Komisije, ne morejo sprejeti odločitev, ki so v nasprotju s sprejeto odločbo Komisije.
43 Varstvo iz člena 11(6) Uredbe št. 1/2003 pa se nanaša na primer dveh vzporednih postopkov, če se Komisija odloči začeti postopek preiskave, in se ne nanaša na primer zahteve za uvedbo postopka na posebnem trgu, da bi se dobila pravica do tega varstva.
44 Vsekakor iz sodne prakse, navedene v točki 41 zgoraj, izhaja, da je cilj člena 11(6) Uredbe št. 1/2003, ki določa postopkovno pravilo (glej v tem smislu sodbo z dne 14. februarja 2012, Toshiba Corporation in drugi, C‑17/10, EU:C:2012:72, točka 70), podjetjem zagotoviti varstvo pred vzporednim pregonom nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, in Komisije s tem, da se prvonavedenim odvzame pristojnost za uporabo členov 101 in 102 PDEU za dejansko stanje, ki je predmet postopka, ki ga je uvedla Komisija. S tem člen 11(6) Uredbe št. 1/2003 podjetja varuje pred vzporednim pregonom teh različnih organov (glej v tem smislu sklep z dne 15. marca 2019, Silgan Closures in Silgan Holdings/Komisija, T‑410/18, EU:T:2019:166, točka 20 in navedena sodna praksa).
45 Vendar to varstvo pred vzporednim pregonom, določeno v sodni praksi, ne vključuje nobene pravice podjetja do tega, da zadevo v celoti obravnava Komisija. V zvezi s tem je treba spomniti, da imajo Komisija in organi držav članic, pristojni za konkurenco, v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe št. 1/2003 vzporedne pristojnosti za uporabo členov 101 in 102 PDEU ter da sistematika Uredbe št. 1/2003 temelji na tesnem sodelovanju med njimi (glej sodbo z dne 17. decembra 2014, Si.mobil/Komisija, T‑201/11, EU:T:2014:1096, točka 36 in navedena sodna praksa).
46 Vendar niti Uredba št. 1/2003 niti Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL 2004, C 101, str. 43), ne določata pravila o razdelitvi pristojnosti med Komisijo in organi držav članic, pristojnimi za konkurenco.
47 V zvezi s tem je Splošno sodišče že odločilo, da ni mogoče šteti, da člen 13(1) Uredbe št. 1/2003, ki organu, pristojnem za konkurenco, dovoljuje, da primer prekine ali zaključi, kadar ga obravnava ali ga je obravnaval drug organ, in uvodna izjava 18 te uredbe, iz katere izhaja, da je cilj, „da vsak posamezen primer obravnava le en organ“, določata merilo dodelitve ali razdelitve zadev ali pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, na katere bi se neka zadeva morda lahko nanašala (glej v tem smislu sodbo z dne 17. decembra 2014, Si.mobil/Komisija, T‑201/11, EU:T:2014:1096, točka 38).
48 Poleg tega Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco, v točki 4 natančneje določa, da so posvetovanja in izmenjave znotraj mreže stvar organov, ki delujejo v javnem interesu, in v točki 31 vpletenim podjetjem ne priznava individualne pravice do vpogleda v zadevo, ki jo obravnava dani organ. Splošneje, niti Uredba št. 1/2003 niti navedeno obvestilo za podjetje ne ustvarjata pravic ali pričakovanj glede tega, da bo njegovo zadevo obravnaval dani organ, pristojen za konkurenco (glej sodbo z dne 17. decembra 2014, Si.mobil/Komisija, T‑201/11, EU:T:2014:1096, točka 39 in navedena sodna praksa).
49 Iz tega sledi, da družba Amazon ne more utemeljeno trditi, da ji je s spornim delom izpodbijanega sklepa odvzeto varstvo iz člena 11(6) Uredbe št. 1/2003, ker ta učinek varstva ne pomeni, da mora Komisija uvesti postopek, da bi nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, odvzela pristojnost za uporabo členov 101 in 102 PDEU.
50 Poleg tega bi ob domnevi, da italijanski organ, pristojen za konkurenco, v nasprotju z varstvom pred vzporednimi postopki, določenim v členu 11(6) Uredbe št. 1/2003, vodi postopek v zvezi z istim geografskim obsegom in istimi domnevnimi kršitvami pravil o konkurenci, kot se obravnavajo v postopku, ki ga je uvedla Komisija, družba Amazon še vedno lahko izpodbijala to okoliščino pred nacionalnimi sodišči, pri čemer bi se zlasti sklicevala na nepristojnost navedenega organa. Tudi ob domnevi, da v postopku, ki ga vodi Komisija, pride do nepravilnosti, bi se te po potrebi lahko izpodbijale v okviru tožbe, vložene zoper končno odločbo Komisije.
51 Iz zgornjih presoj izhaja, da sporni del izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Italija izključena iz ozemeljskega obsega preiskave, pomeni pripravljalni akt, ki nima pravnih učinkov za družbo Amazon v smislu člena 263 PDEU, tako da je treba sprejeti ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila Komisija, in posledično tožbo zavreči kot nedopustno, ne da bi bilo treba preučiti preostala razloga nedopustnosti, ki ju je navedla Komisija.
52 V skladu s členom 144(3) Poslovnika se, kadar je tožena stranka vložila ugovor nedopustnosti ali nepristojnosti, kot je ugovor iz člena 130(1), o predlogu za intervencijo odloči šele po zavrnitvi ugovora ali po sprejetju odločitve, da se odločanje o ugovoru pridrži za končno odločbo. Ker je bila v tej zadevi tožba v celoti zavržena kot nedopustna, o predlogih za intervencijo iz točk 9 in 10 zgoraj ni treba odločati.
Stroški
53 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeče stranke niso uspele, se jim v skladu s predlogom Komisije naloži plačilo stroškov.
54 Poleg tega v skladu s členom 144(10) Poslovnika v primeru, kot je obravnavani, predlagatelj intervencije in glavne stranke nosijo vsak svoje stroške, povezane s predlogom za intervencijo, če se postopek v glavni stvari konča pred odločitvijo o predlogu za intervencijo. Ker predlogi za intervencijo tožečim strankam in Komisiji niso bili vročeni ter tem zato niso mogli nastati stroški, je treba šteti, da bodo Italijanska republika, organ za varstvo konkurence in trga, gospodarska zbornica Združenih držav Amerike in združenje Computer & Communications Industry Association nosili vsak svoje stroške v zvezi s tem.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže.
2. Postopek odločanja o predlogih za intervencijo, ko so jih vložili Italijanska republika, Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato (organ za varstvo konkurence in trga, Italija), Chamber of Commerce of the United States of America (gospodarska zbornica Združenih držav Amerike) in združenje Computer & Communications Industry Association, se ustavi.
3. Družbe Amazon.com, Inc., Amazon Services Europe Sàrl, Amazon EU Sàrl in Amazon Europe Core Sàrl poleg svojih stroškov nosijo stroške Evropske komisije.
4. Italijanska republika, organ za varstvo konkurence in trga, gospodarska zbornica Združenih držav Amerike in združenje Computer & Communications Industry Association nosijo svoje stroške v zvezi s predlogi za intervencijo.
V Luxembourgu, 14. oktobra 2021