SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 9. februarja 2011(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti ALPHAREN – Prejšnje nacionalne besedne znamke ALPHA D3 – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Člen 74 Uredbe št. 40/94 (postal člen 76 Uredbe št. 207/2009)“
V zadevi T‑222/09,
Ineos Healthcare Ltd s sedežem v Warringtonu, Cheshire (Združeno kraljestvo), ki jo zastopata S. Malynicz, barrister, in A. Smith, solicitor,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je
Teva Pharmaceutical Industries Ltd s sedežem v Jeruzalemu (Izrael),
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. marca 2009 (zadeva R 1897/2007-2), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama Teva Pharmaceutical Industries Ltd in Ineos Healthcare Ltd,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi O. Czúcz, predsednik, I. Labucka (poročevalka) in K. O’Higgins, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 1. junija 2009,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 2. oktobra 2009,
na podlagi dopisa tožeče stranke z dne 14. maja 2010, v katerem je navedla, da na obravnavi ne želi več biti zaslišana,
na podlagi pisnih vprašanj, ki jih je Splošno sodišče naslovilo na stranki
na podlagi stališč, ki sta jih stranki v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili 11. in 14. junija 2010,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Ineos Healthcare Ltd, je 3. marca 2005 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, katere registracija je bila zahtevana, je besedni znak ALPHAREN.
3 Proizvodi, za katere se je zahtevala registracija, spadajo – po zožitvi seznama v postopku pred UUNT – v razred 5 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen in ustrezajo temu opisu: „Farmacevtski in veterinarski preparati, ki vsebujejo magnezijev hidroksi karbonat, železo ali hidrotalcit ali derivate teh sestavin; farmacevtski in veterinarski pripravki za uporabo pri dializi in zdravljenju ledvičnih bolezni in motenj v delovanju ledvic; fosfatne vezi za zdravljenje hiperfosfatemije.“
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 49/2005 z dne 5. decembra 2005.
5 Družba Teva Pharmaceutical Industries Ltd (v nadaljevanju: stranka, ki je vložila ugovor) je 6. marca 2006 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode, ki so navedeni v točki 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah:
– madžarska besedna znamka ALPHA D3 št. 134972 za „farmacevtske proizvode za uravnavanje kalcija“ iz razreda 5;
– litovska besedna znamka ALPHA D3 št. 20613 za „farmacevtske proizvode za uravnavanje kalcija“ iz razreda 5;
– latvijska besedna znamka ALPHA D3, registrirana pod številko M30407 za „farmacevtske proizvode, s katerimi je mogoče uravnavati kalcij“ iz razreda 5.
7 V utemeljitev ugovora so bili navedeni razlogi iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
8 Oddelek za ugovore je 9. oktobra 2007 v celoti ugodil ugovoru na podlagi prejšnje madžarske znamke.
9 Tožeča stranka je 29. novembra 2007 pri UUNT na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo.
10 Drugi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 24. marca 2009 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. Menil je zlasti, da prejšnje madžarske znamke ni mogoče upoštevati, ker potrdilo o registraciji ni bilo prevedeno v jezik postopka. Dejstvo, da je bilo ugovoru ugodeno zgolj na podlagi prejšnje madžarske znamke, naj bi samo po sebi utemeljevalo razveljavitev odločbe oddelka za ugovore. Ker pa je odbor za pritožbe menil, da je ob odločanju o pritožbi mogoče izdati odločbo z istim izrekom, kot ga ima odločba oddelka za ugovore, je na podlagi diskrecijske pravice preučil druge znamke, na katerih je temeljil ugovor. V zvezi s tem je zlasti navedel, da so proizvodi, na katere se nanašata latvijska in litovska registracija, enaki proizvodom, na katere se nanaša prejšnja madžarska znamka, in da so stranke imele možnost predstaviti svoja stališča o vseh okoliščinah obravnavanega primera. Navedel je, da obstaja med nasprotujočima si znakoma določena stopnja vidne, slušne in konceptualne podobnosti. Poleg tega je ugotovil, da so proizvodi deloma enaki, deloma podobni. Odbor za pritožbe je navedel, da ta dejavnik prevlada nad nižjo stopnjo podobnosti med znamkami. V bistvu je ugotovil, da obstaja verjetnost zmede pri povprečnem potrošniku, ki je del upoštevne javnosti in ki je tej nevarnosti izpostavljen še toliko bolj, ker nima toliko vedenja in znanja s področja biokemije in farmakologije kot strokovnjaki s teh področij.
Postopek in predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
12 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
13 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge, ki se nanašajo na, prvič, to, da stranka, ki je vložila ugovor, ni predložila dokazov glede obstoja podobnosti med proizvodi, drugič, kršitev člena 73 Uredbe št. 40/94 (postal člen 75 Uredbe št. 207/2009), tretjič, kršitev člena 74 Uredbe št. 40/94 (postal člen 76 Uredbe št. 207/2009) in, četrtič, kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 glede opredelitve upoštevne javnosti.
Prvi tožbeni razlog: stranka, ki je vložila ugovor, ni predložila dokazov glede obstoja podobnosti med proizvodi
Trditve strank
14 Tožeča stranka trdi, da je v skladu s sodno prakso Sodišča za presojo podobnosti proizvodov v okviru postopka z ugovorom dokazno breme na strani stranke, ki vloži ugovor. Stranka, ki je vložila ugovor, naj ne bi zadostno izkazala domnevne podobnosti med proizvodi, saj je predložila le dva dopisa, naslovljena na tožečo stranko, in obvestilo, namenjeno pacientom. Tožeča stranka poleg tega izpodbija dokazno vrednost tega obvestila. K temu dodaja, da se morajo dokazi nanašati na vse dejavnike, ki so upoštevni v zvezi s primerjavo proizvodov in ki vključujejo njihovo naravo, namembnost, uporabo in njihovo konkurenčnost oziroma komplementarnost.
15 UUNT izpodbija trditve tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
16 Iz pravila 15(2)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe (ES) št. 40/94 (UL L 303, str. 1) izhaja, da mora ugovor med drugim vsebovati razloge, na katerih temelji. Pravilo 15(3)(b) te uredbe določa, da lahko ugovor vsebuje utemeljeno izjavo z opredelitvijo najpomembnejših dejstev in navedb, na katere se ugovor opira, in dokaze v podkrepitev ugovora. Pravilo 19(1) te uredbe določa, da UUNT omogoči stranki, ki ugovarja, da predstavi dejstva, dokaze in navedbe v podkrepitev ugovora ali da dopolni dejstva, dokaze ali navedbe, ki so že bili predloženi na podlagi pravila 15(3), v roku, ki ji ga določi in ki je najmanj 2 meseca od datuma, ki se šteje za začetek postopka z ugovorom v skladu s pravilom 18(1).
17 Iz zgoraj navedenih določb izhaja, da ima v okviru postopka z ugovorom stranka, ki je vložila ugovor, pravico – ne pa dolžnosti – da v podporo ugovoru predloži dokaze, med drugim glede podobnosti med zadevnimi proizvodi in storitvami.
18 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je UUNT – kot je razvidno iz njegovega spisa – v dopisu z dne 7. aprila 2006 v skladu s pravilom 19(1) Uredbe št. 2868/95 stranko, ki je vložila ugovor, pozval, naj navede dejstva, dokaze in argumente, s katerimi bo podprla vloženi ugovor oziroma dopolnila tista dejstva, dokaze in argumente, ki so navedeni na obrazcu za vložitev ugovora, pri tem pa je pojasnil, da bo, če navedenega ne bo prejel, v zvezi z ugovorom sprejel odločbo na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga.
19 Stranka, ki je vložila ugovor, je z dopisom z dne 18. julija 2006 predložila dodatne argumente. Tožeča stranka je nato z dopisom z dne 31. oktobra 2006 predložila pripombe, glede katerih je stranka, ki je vložila ugovor, predstavila svoje stališče v dopisu z dne 16. februarja 2007.
20 Treba je tudi pojasniti, da se v nasprotju s tem, kar v bistvu trdi tožeča stranka, Sodišče v sklepu z dne 9. marca 2007 v zadevi Alecansan proti UUNT (C‑196/06 P, neobjavljen v ZOdl., točka 24) nikakor ni izreklo o vprašanju glede dokaznega bremena, ki naj bi bilo v postopku z ugovorom na strani stranke, ki je vložila ugovor. V točki 24 tega sklepa je Sodišče zgolj izpostavilo, da je treba za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 podobnost med proizvodi dokazati tudi takrat, ko sta znaka enaka.
21 V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, tudi ni nujno, da se dokazi, navedeni v pravilu 15(3)(b) Uredbe št. 2868/95, nanašajo na vse vidike primerjave proizvodov.
22 Glede na zgoraj navedeno torej stranki, ki vloži ugovor, v postopku z ugovorom ni treba predložiti dokazov v zvezi s podobnostjo zadevnih proizvodov. Iz navedenega je tudi razvidno, da trditev tožeče stranke glede dokazne vrednosti obvestila, namenjenega pacientom, ki ga je UUNT predložila stranka, ki je vložila ugovor, v okviru tega tožbenega razloga ni upoštevna. Ta tožbeni razlog je zato treba zavrniti.
Drugi in tretji tožbeni razlog: kršitev členov 73 in 74 Uredbe št. 40/94
23 Splošno sodišče meni, da je primerno, da se drugi in tretji tožbeni razlog, ki se oba nanašata na to, da je odbor za pritožbe za dokaz obstoja podobnosti med proizvodi, na katere se nanašata prejšnji latvijska in litovska znamka, ter „farmacevtskimi in veterinarskimi preparati, ki vsebujejo magnezijev hidroksi karbonat, železo ali hidrotalcit ali derivate teh sestavin“ (v nadaljevanju: proizvodi A) in „fosfatnimi vezmi za zdravljenje hiperfosfatemije“ (v nadaljevanju: proizvodi C), na katere se nanaša prijavljena znamka, uporabil nekatere raziskave, obravnavata skupaj. Najprej je treba preizkusiti tretji tožbeni razlog.
Trditve strank
24 Tožeča stranka v okviru tretjega tožbenega razloga trdi, da je odbor za pritožbe s tem, da je za primerjavo proizvodov na lastno pobudo opravil raziskave na spletu – kot naj bi bilo to razvidno iz točke 40 izpodbijane odločbe – kršil obveznost iz člena 74 Uredbe št. 40/94, v skladu s katero mora v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije svoj preizkus omejiti na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke. Te raziskave naj bi obsegale pregled spletnega medicinskega slovarja, spletnega mesta ameriške vlade o kliničnih preizkusih in spletnega mesta družbe, ki ni tožeča stranka, je pa del iste skupine družb. V zvezi s podobnostjo, na eni strani, proizvodov, na katere se nanašata prejšnji latvijska in litovska znamka, ter na drugi strani, proizvodov A in proizvodov C, na katere se nanaša prijavljena znamka, tožeča stranka navaja tudi, da so bili dokazi, ki jih je zbral odbor za pritožbe, odločilni.
25 Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga odboru za pritožbe v bistvu očita to, da je izpodbijano odločbo utemeljil z razlogi, glede katerih ni imela možnosti zavzeti stališča. Navaja namreč, da nikoli ni imela priložnosti, da bi predstavila svoje stališče o dokazih, ki jih je odbor za pritožbe našel na spletu. Dodaja, da bi lahko – če bi ji bila dana možnost, da se izreče o teh dokazih – prikazala tiste dejavnike, zaradi katerih naj ne bi bilo mogoče priti do sklepa, da so si proizvodi podobni.
26 V zvezi s tretjim tožbenim razlogom UUNT navaja, da v skladu s sodbo Splošnega sodišča z dne 24. septembra 2008 v zadevi Anvil Knitwear proti UUNT – Aprile e Aprile (Aprile) (T-179/07, neobjavljena v ZOdl., točki 72 in 75) odbor za pritožbe trditve stranke, ki je vložila ugovor, glede podobnosti proizvodov ni smel šteti za dokazano, ker je tožeča stranka ni izpodbijala. Na podlagi seznamov proizvodov, na katere se nanašajo nasproti stoječe si znamke, naj bi torej moral sam opraviti preizkus podobnosti proizvodov. UUNT meni, da je v teh okoliščinah odbor za pritožbe na lastno pobudo lahko zakonito opravil raziskave tako, da je pregledal nevtralne vire informacij ali vire informacij, ki so tožeči stranki znani, ker so bile te raziskave namenjene izključno preverjanju resničnosti dokazov in trditev stranke, ki je vložila ugovor.
27 V zvezi z drugim tožbenim razlogom UUNT izpodbija trditve tožeče stranke z navedbo, da v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča pravica do podaje pripomb, kot jo določa člen 73, drugi stavek, Uredbe št. 40/94 (postal člen 75, drugi stavek, Uredbe št. 207/2009), ne velja za končno stališče, ki ga namerava sprejeti upravni organ. Enako naj bi veljalo za dokumente, ki potrjujejo in ki vplivajo na končno ugotovitev glede podobnosti proizvodov. Poleg tega naj bi dokumenti, ki so bili pridobljeni na spletu, zgolj potrdili prvotno stališče odbora za pritožbe, ki je bilo navedeno v točki 42 izpodbijane odločbe. Dodaja, da bi tožeča stranka svoje pripombe glede trditev stranke, ki je vložila ugovor, lahko predložila pred sprejetjem izpodbijane odločbe, pa tega ni storila. Nazadnje, UUNT meni, da bi bil, tudi če je odbor za pritožbe storil napako s tem, da strankam ni predložil rezultatov raziskav, ki so bile opravljene na spletu, sklep o primerjavi proizvodov še vedno isti. Taka kršitev člena 73 Uredbe št. 40/94 naj ne bi utemeljevala razveljavitve izpodbijane odločbe.
Presoja Splošnega sodišča
28 V skladu s členom 74(1) Uredbe št. 40/94 „je Urad v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.“
29 Ta določba se nanaša zlasti na dejansko podlago odločb UUNT, torej na dejstva in dokaze, s katerimi lahko UUNT veljavno utemelji svoje odločitve. Tako lahko odbor za pritožbe svojo odločitev o pritožbi, s katero je bila izpodbijana odločba, izdana v postopku z ugovorom, utemelji samo z dejstvi in dokazi, ki so jih predložile stranke. Vendar omejitev dejanske podlage preizkusa odbora za pritožbe ne izključuje možnosti, da ta poleg dejstev, ki so jih izrecno navedle stranke v postopku z ugovorom, upošteva tudi splošno znana dejstva, to so dejstva, ki jih lahko pozna vsak in jih je mogoče dobiti iz splošno dostopnih virov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 22. junija 2004 v zadevi Ruiz-Picasso in drugi proti UUNT – DaimlerChrysler (PICARO), T-185/02, Recueil, str. II-1739, točki 28 in 29 in navedena sodna praksa, in zgoraj navedeno sodbo Aprile, točka 71).
30 V obravnavani zadevi se je odbor za pritožbe v točkah 40 in 41 izpodbijane odločbe skliceval na rezultate raziskav, opravljenih na spletu. Natančneje, kot je razvidno iz točke 40 izpodbijane odločbe, je uporabil definicijo hiperfosfatemije, ki je vključena v specifikacijo proizvodov C prijavljene znamke, ki jo je našel v spletnem slovarju medicinskih izrazov. Na spletnem mestu ameriške vlade o kliničnih preizkusih je poiskal tudi terapevtske indikacije magnezijevega hidroksi karbonata, železa ali hidrotalcita, ki so zajeti v proizvodih A prijavljene znamke. Nazadnje, v točki 41 izpodbijane odločbe se je skliceval na informacije o medsebojnem vplivu zadevnih proizvodov, ki dokazujejo, da so zelo povezani in da so namenjeni pacientom z ledvičnimi boleznimi, in ki jih je našel na spletnem mestu družbe, ki ni tožeča stranka, je pa del iste skupine družb. Treba je ugotoviti, da teh dejstev UUNT ne izpodbija.
31 Čeprav so bili rezultati zadevnih raziskav izpisi iz spletnih mest, navedenih v točki 30 zgoraj, ki so splošno dostopna, ta okoliščina ne zadošča, da bi se v obravnavanem primeru lahko štelo, da gre za splošno znana dejstva. Gre namreč za opis farmacevtskih proizvodov in njihovih terapevtskih indikacij, česar ob upoštevanju visoke stopnje tehničnosti nikakor ni mogoče obravnavati kot informacije, ki so splošno znana dejstva.
32 Zato je ob upoštevanju rezultatov raziskav, opravljenih na spletu, ki so navedene zgoraj v točki 30, treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe kršil člen 74 Uredbe št. 40/94, ker dejstva, ki so bila ugotovljena na podlagi raziskav na spletu, na katere se je skliceval, niso splošno znana dejstva.
33 Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če v posebnih okoliščinah obravnavanega primera storjena napaka ni mogla imeti odločilnega vpliva na rezultat, potem argumentacija, ki temelji na taki napaki, ni učinkovita in torej z njo ni mogoče utemeljiti razveljavitve izpodbijane odločbe (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Philip Morris Products proti UUNT (Oblika škatlice za cigarete), T-140/06, neobjavljena v ZOdl., točka 72 in navedena sodna praksa).
34 V zvezi s tem je treba navesti, da je bil bistveni del opisa proizvodov A in C, na katere se nanaša prijavljena znamka, izključno izpis rezultatov raziskav, opravljenih na spletu, ki so navedene v točki 30 zgoraj. Poleg tega je treba opozoriti, da je opis zadevnih proizvodov začetna točka vsake primerjave proizvodov, ta primerjava pa je neobhodna faza presoje obstoja verjetnosti zmede. V obravnavanem primeru je treba poudariti, da odbor za pritožbe ni mogel priti do ugotovitve, da so si proizvodi A in C in proizvodi, na katere se nanašata prejšnji latvijska in litovska znamka, podobni in na podlagi tega v točki 58 izpodbijane odločbe ugotoviti, da obstaja verjetnost zmede, ne da bi se skliceval na dejstva, ki izhajajo iz spornih raziskav. Tako bi bila v nasprotju s tem, kar trdi UUNT, izpodbijana odločba bistveno drugačna, če zadevne informacije ne bi bile uporabljene.
35 V zvezi z „farmacevtskimi in veterinarskimi pripravki za uporabo pri dializi in zdravljenju ledvičnih bolezni in motenj v delovanju ledvic“ (v nadaljevanju: proizvodi B), na katere se nanaša prijavljena znamka, pa so informacije, pridobljene na podlagi izpodbijanih raziskav, navedenih v točki 41 izpodbijane odločbe, le potrdile ugotovitev odbora za pritožbe glede podobnosti zadevnih proizvodov. Zato s kršitvijo člena 74 Uredbe št. 40/94, ki je bila ugotovljena v točki 32 zgoraj, ni mogoče utemeljiti razveljavitve izpodbijane odločbe v delu, v katerem se nanaša na proizvode B.
36 Poleg tega je treba zavrniti trditve UUNT glede posledic, ki jih prinaša sprejetje zgoraj navedene sodbe Aprile (točki 72 in 75). Čeprav je Splošno sodišče v tej sodbi dejansko potrdilo, da UUNT ni dolžan, da za dokazane šteje trditve stranke, ki jih druga stranka v postopku ni izpodbijala, vendarle ni trdilo, da UUNT ni dolžan spoštovati zahtev, ki so v zvezi s preizkusom določene v členu 74 Uredbe št. 40/94.
37 Ker je iz navedenega razvidno, da je odbor za pritožbe s tem, da je uporabil rezultate raziskav, opravljenih na spletu, ki so navedene v točki 30 zgoraj, storil napako, je treba tretji tožbeni razlog sprejeti v delu, ki se nanaša na to, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi potrdil zavrnitev zahteve za registracijo prijavljenega znaka za proizvode A in C, in zavrniti v delu, ki se nanaša na proizvode B, pri tem pa se Splošnemu sodišču ni treba izreči o drugem tožbenem razlogu.
38 Ker je bila izpodbijana odločba na podlagi preizkusa tretjega tožbenega razloga deloma razveljavljena, je treba preizkusiti tudi četrti tožbeni razlog.
Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 v zvezi z opredelitvijo upoštevne javnosti
Trditve strank
39 Tožeča stranka navaja, da je odbor za pritožbe pri opredelitvi upoštevne javnosti storil napako s tem, da je v točki 36 izpodbijane odločbe štel, da so bili zadevni proizvodi tudi v prosti prodaji v lekarnah in tako dostopni širši javnosti. Tožeča stranka izpodbija to trditev iz dveh razlogov. Najprej, v zvezi s proizvodi, na katere se nanašata prejšnji latvijska in litovska znamka, naj bi le navodilo za uporabnike dokazovalo, da je bilo alfakalcidol – farmacevtski proizvod, ki spada v kategorijo proizvodov, na katere se nanašata prejšnji znamki – mogoče dobiti le z receptom. Na podlagi zgolj te ugotovitve naj bi bilo mogoče sklepati, da gre za specializirano javnost. Poleg tega meni, da je proizvode, na katere se nanaša prijavljena znamka, mogoče dobaviti le na podlagi recepta. Odbor za pritožbe naj bi s tem, da je v točki 58 izpodbijane odločbe štel, da so povprečni potrošniki nadpovprečno pozorni, prezrl dejstvo, da so ti pridobili recept ali da jim je vsaj strokovnjak s področja zdravstva nudil strokovno pomoč.
40 UUNT izpodbija trditve tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
41 V skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. februarja 2007 v zadevi Mundipharma proti UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T-256/04, ZOdl., str. II-449, točka 42 in navedena sodna praksa).
42 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe v točki 36 izpodbijane odločbe štel, da so v upoštevni javnosti hkrati zajeti strokovnjaki s področja zdravstva (zdravniki, farmacevti, zdravstvene sestre) in povprečni potrošniki, to so pacienti in osebe, ki za njih skrbijo. Menil je, da iz upoštevne javnosti ni mogoče izključiti povprečnega potrošnika, ker specifikacija proizvodov ni omejena na zdravila, ki se dobavijo na podlagi recepta, in da torej ni mogoče izključiti možnosti, da so zadevni proizvodi lahko dostopni v prosti prodaji. Glede na to, da sta bili prejšnji znamki registrirani v Latviji in Litvi, upoštevna javnost po mnenju odbora za pritožbe obsega strokovnjake s področja zdravstva in povprečne potrošnike iz teh dveh držav.
43 V skladu s sodno prakso v primeru, ko so zadevni proizvodi zdravila, za katera mora pred njihovo prodajo potrošnikom v lekarnah zdravnik izdati recept, upoštevna javnost zajema hkrati končne potrošnike in strokovnjake s področja zdravstva, to je zdravnike, ki predpišejo zdravila, in farmacevte, ki prodajajo predpisana zdravila. Tudi če na izbiro teh proizvodov vplivajo posredniki ali jo določajo, lahko verjetnost zmede obstaja tudi za potrošnike, ker so ti lahko soočeni s temi proizvodi, pa čeprav se nakupi, gledano za vsakega od navedenih proizvodov posebej, opravljajo v različnih trenutkih (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 26. aprila 2007 v zadevi Alcon proti UUNT, C-412/05 P, ZOdl., str. I-3569, točke od 52 do 63).
44 Kot je razvidno iz zgoraj navedene sodne prakse, celo v zvezi z zdravili, ki se dobavijo izključno na podlagi recepta, ni mogoče izključiti, da je povprečni potrošnik del upoštevne javnosti. Zato je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da upoštevna javnost hkrati zajema strokovnjake s področja zdravstva in povprečne potrošnike.
45 Zato vprašanje, ali so bili zadevni proizvodi lahko dostopni v prosti prodaji, v obravnavanem primeru ni upoštevno, saj tudi če je odbor za pritožbe storil napako pri presoji v zvezi z načinom prodaje zadevnih proizvodov, ostaja ugotovitev o tem, kdo je zajet v upoštevni javnosti, nespremenjena.
46 Glede na zgoraj navedeno je treba ta tožbeni razlog zavrniti. Iz vsega zgoraj navedenega je razvidno, da je treba izpodbijano odločbo razveljaviti v delu, v katerem se nanaša na proizvode A in C.
Stroški
47 V skladu s členom 87(3) Poslovnika Splošnega sodišča lahko Splošno sodišče odloči, da se stroški delijo, če vsaka stranka uspe samo deloma. Ker je bilo v obravnavani zadevi predlogu stranke ugodeno le v zvezi z delom zadevnih proizvodov, je treba odločiti, da UUNT nosi svoje stroške in polovico stroškov tožeče stranke.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 24. marca 2009 (zadeva R 1897/2007-2) se razveljavi v delu, v katerem se nanaša na proizvode iz teh kategorij: „Farmacevtski in veterinarski preparati, ki vsebujejo magnezijev hidroksi karbonat, železo ali hidrotalcit ali derivate teh sestavin“ in „Fosfatne vezi za zdravljenje hiperfosfatemije“.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. UUNT nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila družba Ineos Healthcare Ltd.
4. Družba Ineos Healthcare nosi polovico svojih stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 9. februarja 2011.
Podpisi